"Na enem mestu dobite podatke o nepremičnini sami, torej o parceli in stavbi, hkrati tudi podatke o gospodarski in javni infrastrukturi, ki je na tej parceli, na voljo je odstotek dejanske rabe, torej podatek o cestni in železniški infrastrukturi, če čez parcelo poteka cesta ali železnica," je pojasnil generalni direktor Gursa Tomaž Petek.
Dostopen je tudi podatek o deležu zemljišča, ki je namenjen in primeren za gradnjo stavb ter povezava do podatkov občinskega prostorskega načrta, kjer lahko preberete, kakšne omejitve je sprejela občina za določeno območje. "Po naši oceni dobi uporabnik preko spleta celotno sliko o stanju parcel in pogojih, ki veljajo za gradnjo," še poudaril Petek
Generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je ob tem dodal, da lahko državljani v ta sistem pridemo, kliknemo na določeno informacijo, a nas večina ne razume, kaj te pomenijo: "Priporočamo, da gremo k pooblaščenemu inženirju, ki mu povemo ideje in cilje nato pa oni preverijo ali in kako so izvedljive. Če se nam pokvari avto, gremo k mehaniku, ne kupujemo sami orodja za popravilo. Podobno je na tam področju. Če potrebuješ neko storitev, greš k strokovnjaku, ki zna informacije interpretirati. Za projektante pa so te informacije izjemno koristne."
Šest let in pol je trajala prenova Gursovega informacijskega sistem, ki zdaj pod eno streho združuje vse evidence in zbirke nepremičninskih podatkov. Nekateri sicer že dlje časa obstajajo v digitalni obliki, a ker so te baze podatkov nastajale v različnih časovnih obdobjih, med seboj niso bile povezane.
Skupna vrednost vseh projektov je znašala 21 milijonov evrov, 80 odstotkov denarja je primaknila Evropska unija.
Na Gursu zaznavajo velik skok pri obisku portala. Uporabniki največ iščejo podatke o svojih parcelah in stavbah, zanimajo jih podatki za namensko rabo parcele, torej katere so stanovanjske in kje je mogoče graditi in podobno.
Nanje se je obrnilo tudi veliko institucij, ki bi želele te podatke integrirati v svoje informacijske rešitve. "Te naše strojno berljive podatke bi lahko uporabljale gospodarske družbe tudi izven državne uprave, kot so recimo banke ali zavarovalnice. V Sloveniji so namreč nepremičninske evidence prosto dostopne in brezplačne," poudarja Petek.
Korak k nepremičninskemu davku?
Je prenovljen informacijski sistem tudi en od korakov na poti k nepremičninskemu davku? "Bolj natančni podatki v informacijskem sistemu lahko pripomorejo k bolj pravičnemu ovrednotenju nepremičnin," poudarja Petek, ki pa dodaja, da v evidencah nikoli ne bomo imeli enakega stanja, kot je v naravi, saj je evidentiranje v glavnem v pristojnosti lastnika nepremičnine.
Ali je to podlaga za nepremičninski davek pa je vprašanje za finančno ministrstvo, je še povedal Petek, Gurs izvaja le postopke množične ocene vrednosti nepremičnin. Do lastniških podatkov o vrednosti nepremičnin lahko z digitalnim potrdilom prosto dostopate, podatke o vrednosti drugih nepremičnin pa boste dobili le v okviru dostopa do informacij javnega značaja.
Vrednosti nepremičnin temeljijo na modelih vrednotenja s konca leta 2021 in so glede na stanje na trgu letos verjetno nekoliko podcenjene.
Pred izbruhom epidemije covida-19 je bilo predvideno, da bodo lastniki prejeli obvestila o novih vrednostih njihovih nepremičnin, ki so bile določene na podlagi novih modelov vrednotenja. A je vlada zaradi epidemije roke na področju množičnega vrednotenja zamaknila.
Geodetska podjetja in inženiringi, ki na terenu izvajajo meritve, od letošnjega poletja dalje z Gursom poslujejo le še elektronsko. "Dosegli smo bolj transparenten sistem vpisov sprememb v nepremičninske evidence," je poudaril Petek.
Od aprila je bilo vloženih 14 tisoč elaboratov, več kot pet tisoč so jih razrešili, tri tisoč jih je v obdelavi, še šest tisoč jih čaka na obravnavo. Upa, da bomo z informatizacijo procesov te roke skrajšali, ne moremo pa skrajšati pravnomočnosti in dokončnosti posameznih odločb, ki jih izdamo.
Preden bomo lahko iz naslanjača vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje, pa bo treba še nekaj dela, je pa tudi ta del informacijskega sistema že v delu. Po ocenah ministrstva za okolje naj bi ta sistem zaživel v začetku leta 2024.
Posodobljene evidence bodo najbolj koristile novemu davku na nepremičnine. Vprašanje pri vsem tem je, kako bodo obdavčili črne gradnje in druge, ki jih v evidencah ni. Zopet bo krajšo potegnil tisti, ki je pošten.
v tej državi je za "upravitelje" javnega denarja vse v drugem svetu, njihova razmerja so najmanj 1 proti 1000, ali še več ... zasebnik bo naročil ali izvedel storitev za 1000€, medtem ko javna uprava za to rabi najmanj nekaj… ...prikaži več 100.000 ali pa še nekaj milijonov ... tako se dela, skleda polna keša, zakaj ne bi še sam malo zajel ... ja, jesti bi tud, povejte, kje je