Pod streho > Nepremičnine
10385 ogledov

Se nam obeta nova obdavčitev plač?

najemna stanovanja SSRS
Viri financiranja za gradnjo novih najemnih javnih stanovanj še niso znani. Na ministrstvu za solidarno prihodnost razpravljajo o več možnostih, za zdaj vedo le, da mora biti vir stabilen, če želimo vsako leto zgraditi 2000 stanovanj.

Tudi na letošnji finančni konferenci, ki je v organizaciji časnika Finance in Ljubljanske borze potekala v torek in sredo v Portorožu, se niso mogli izogniti razmeram na trgu stanovanjskih nepremičnin. 

Vsako leto 2000 najemnih stanovanj

Odgovorni na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je bilo med drugim ustanovljeno prav zato, da se stanovanjska problematika uredi sistemsko, še vedno iščejo rešitve, rezultat katerih bo gradnja večjega števila nizkoprofitnih in neprofitnih stanovanj. Po besedah Simona Maljevca, ministra za solidarno prihodnost, naj bi do leta 2026 začeli graditi 5000 stanovanj, potem pa vsako leto 2000. 

Število temelji na anketah ključnih deležnikov na javnem področju, kamor spadajo občine, lokalni skladi, neprofitne stanovanjske organizacije in Stanovanjski sklad RS. Da bi ga dosegli, so na ministrstvu že pregledali projekte, ki so na visoki stopnji pripravljenosti, kar pomeni, da jih je moč zagnati ob ustrezni intervenciji države, je povedal državni sekretar Klemen Ploštajner na okrogli mizi ob zaključku konference. 

Sistemskega vira financiranja še ni

Glavna težava pri tem zagotovo stabilni oziroma stalni vir financiranja gradenj. Po besedah Ploštajnerja so vse minule vlade pokazale šibko intervencijo na področju nepremičnin, posledično pa ni bilo dovolj narejeno na področju gradnje nizkoprofitnih in neprofitnih stanovanj, regulacije zasebnega trga in financiranja gradenj.

Vendar na ministrstvu za solidarno prihodnost tudi zdaj nimajo konkretnih odgovorov na vprašanje, od kod naj bi prišli finančni viri. Razpravljajo o več možnostih, vedo le, da mora biti vir stabilen, če želimo vsako leto zgraditi 2000 stanovanj. 

Prispevek podjetij ali davek na prazna stanovanja

Omenja se možnost, da bi po 10.000 evrov prispevka morala plačevati podjetja, ki imajo več kot milijon evrov prihodkov. Državni sekretar te možnosti ni zanikal niti potrdil, meni pa, da je logično, da tudi gospodarstvo nekaj prispeva, saj je privabljanje kadrov in njihova ustrezna nastanitev problem. 

Drugi vir financiranja bi lahko bil tudi prispevek na potrošnjo, podobno kot je delno financiran Eko sklad, ki prejema del prispevkov, ki jih plačujemo pri nakupu elektrike in bencina, je pojasnil in dodal še en primer. Dajatev, ki jo plačujemo na vozila, je namenski vir za gradnjo cestnega omrežja. 

Ploštajner zagovarja davek na prazne ali druge nepremičnine. Slovenija pri tem ne bi bila izjema, tak davek poznajo v Franciji in Italiji, kjer obdavčujejo druge nepremičnine. 

Zanikal pa je možnost, da bi sredstva za gradnjo stanovanj dobili z dodatno obremenitvijo plač. 

Težava so zemljišča

Da se mora stanovanjska politika spremeniti na ravni države in postati bolj aktivna, se strinja tudi Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Ob tem je poudaril, da se težave začnejo že pri zemljiški politiki. Po zakonu o urejanju prostora so namreč občine dolžne zagotavljati zemljišča za stanovanjsko gradnjo, česar pa vse ne počnejo. "Zato imamo v Sloveniji premalo stanovanj na pravih mestih."

Ponudba javnih najemnih stanovanj se je od leta 2015 povečala s 3500 na 8500, prav toliko pa jih trenutno gradijo, a kot še pravi Remec, če bodo dobili novo finančno injekcijo, bodo lahko šli po stomilijonsko posojilo na EIB, sicer pa ne. 

Airbnb ni težava

Na razmere na najemnem stanovanjskem trgu naj bi vplivala tudi nova, strožja določila iz zakona o gostinstvu, predlog katerega so pred dnevi predstavili na gospodarskem ministrstvu. A po besedah Mateja Rigelnika iz družbe Equinox je to zelo neoportuno početje. Kot hotelir bi sicer moral biti za omejitve hvaležen, saj naj bi pomenile več posla za hotele, a kot kažejo izkušnje iz New Yorka, je imel pri velikem dvigu cen najemnin Airbnb minorno vlogo, pri 32-odstotni rasti je prispeval zgolj eno odstotno točko. 

Prepričan je, da rasti cen najemnin ne moremo pripisati kratkoročnemu oddajanju, gre namreč za vsesplošni pojav, ne le pri nas, temveč tudi v svetu. V Sloveniji pa je težava predvsem ta, da je naložbena zgodovina usmerjena v nepremičninski segment, imamo 80 odstotkov lastniških stanovanj, poleg tega smo na vrhu lestvice narodov, ki živijo v hišah. 

Kdo bo nadzoroval oddajanje turistom

Omejitve, ki jih prinaša nov predlog zakona o gostinstvu, pa imajo po njegovem mnenju še eno težavo, to je nadzor. Kdo bo preverjal, komu oddajamo stanovanja? Tisti, ki ne bo registriran kot sobodajalec, ne bo mogel oglaševati in oddajati prek spletnih platform, na primer Airbnb in Booking, tako namreč velevajo nova evropska pravila, odgovarja Ploštajner. Če pa boste registrirani in oddajali prek platform, pa bodo te poročale oziroma že poročajo o tem. Ob tem si bodo tudi države izmenjevale podatke. Nadzor je torej zagotovljen. 

Komentarjev 46
  • Victoria13 16:42 23.maj 2024.

    Zakaj bi za to spet vsi prispevali? Tisti, ki potrebuje stanovanje naj dela, najame kredit in ga bo imel. Najemine stanovanj, ki so v lasti države torej nas vseh naj bodo pa takšne, da boste z njim gradili nova in ...prikaži več vzdrževali stara! Pa najemnike malo kontrolirajte! Pri nas najemniki neprofinih stanovanj, na Hvaškem pa lastniki vil!Tale solidarnost je šla preko vseh meja!

  • Juredeu 16:49 18.maj 2024.

    Mi zna kdo razložiti kaj mislijo pod prihodki 1 milijon evrov. A to govorijo o dobičku? Ti imaš lahko 2 milijona evrov prihodkov a dobiček 5.000 eur. Res ne razumem tega. Se pravi lahko zapreš, če delaš v branži z ...prikaži več nizko dodano vrednostjo? Ima kdo odgovor?

  • Ender3 18:35 17.maj 2024.

    Konferenco vodijo Finance in finančni lobiji in njim na misel ne pride, da bi obdavčili finančne presežke Bank..In zakaj bi obdavčili državljane in njigovo delo, če davek pollegalno pobirajo banke od lastnih komitentov. So banke bolj odvisne od davkoplačevalcev ali obratno..