Lani julija je državni zbor na predlog ministrstva za solidarno prihodnost sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki nekoliko drugače ureje razmerje med lastniki denacionaliziranih stanovanj, in najemniki, ki bivajo v njih.
Od takrat velja, da lahko lastniki prek republiškega stanovanjskega sklada preverijo, ali imajo najemniki, ki bivajo v njihovih stanovanjih in so tako imenovani bivši imetniki stanovanjske pravice, v lastni stanovanjsko nepremičnino.
Drugo pomembno določilo pa se nanaša na možnost, da lastniki denacionaliziranih stanovanj zaprosijo za dodatek k najemnini oziroma za doplačilo najemnine v višini razlike med neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino.
Obe določili veljata 10 let, torej do jeseni 2034, potem pa bo lastnik najemnino lahko določal prosto. Glede na to, da se po koncu prehodnega obdobja najemnina določi na novo, se s tem položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih bistveno spremeni. Da bi najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih omogočili čim hitrejšo rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, predlog zakona določa, da se opredelijo kot prednostna kategorija prosilcev pri dodelitvi javnega najemnega stanovanja v najem, za katerega lahko zaprosijo pod posebnimi pogoji (brez dohodkovnega in premoženjskega cenzusa, razen če imajo v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
Po podatkih Gursa je denacionaliziranih stanovanj, v katerih živijo najemniki, približno 500. V povprečju so velika 68 kvadratnih metrov, v njih pa bivajo najemniki, ki so v povprečju stari 70 let.
Pet najemnikov ima lastno nepremičnino
V zadnjem letu je sklad prejel 37 vlog za preveritev lastništva, pri čemer je v petih primerih ugotovil, da najemnik, njegov zakonec, ali oseba, s katero najemnik živi v zunajzakonski skupnosti, poseduje stanovanjsko nepremičnino. Lastništvo sklad preverja v zemljiški knjigi in v uradnih evidencah Gursa, glede na ugotovitve pa izda potrdilo s katastrskimi podatki o stanovanju ali stanovanjski stavbi in informacijo o skladnosti stanovanja ali stanovanjske stavbe s površinskimi normativi.
Na skladu ob tem poudarjajo, da potrdilo ne vsebuje opredelitve o primernosti takega stanovanja ali stanovanje stavbe.
Zakon namreč izrecno določa, da zaradi primernega stanovanja v lasti najemnika lastnik denacionaliziranega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo. Pri tem pa ne gre spregledati primernosti stanovanja. Če to ni primerno, ni razloga za odpoved najemne pogodbe.
Razlog za odpoved le primerno stanovanje
Zakon primerno stanovanje opredeljuje kot »stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo v gospodinjstvu skupaj z lastnikom oziroma najemnikom, ter ustrezati površinskim normativom«.
Ali drugače, ustreznost površinskih normativov pomeni, da je za par stanovanje primerno, če meri od 30 do 55 kvadratnih metrov, za eno osebo pa zadostuje od 20 do 45 kvadratnih metrov.
Več kot 100 vlog za doplačilo najemnine
Več vlog lastnikov denacionaliziranih stanovanj je sklad prejel za doplačilo najemnine. V zadnje letu jih je bilo 123, sklad pa je do zdaj pregledal 104 vloge. Kot so povedali, jih pregledujejo po datumu prispetja, o pravici do doplačila najemnine, pa odločajo v okviru upravnega postopka.
Koliko doplačila najemnine se v povprečju priznali posameznemu lastniku, na skladu ne razkrivajo, saj je »višina priznanega doplačila najemnine odvisna od več okoliščin (npr. od obdobja, za katero je vložena vloga, velikosti stanovanja ...), zato se podatkov med sabo ne da primerjati, izračunani podatek bi bil neprimerljiv oziroma ne bi izkazoval resnične vrednosti«.
Znan pa je skupni znesek doplačil, in sicer so lani izplačali le 1440 evrov dodatkov k najemninam, letos pa nekaj več kot 70.500 evrov. Sredstva za doplačila, ki jih prejemajo lastniki denacionaliziranih stanovanj, so zagotovljena v proračunu.
Dodatek se izplača v enkratnem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti izdane odločbe.
Ker pravice do doplačila razlike med neprofitno najemnino, ki jo plačujejo najemniki, in priznano tržno najemnino sklad ne ugotavlja po uradni dolžnosti, mora lastnik za doplačilo zaprositi vsako leto znova.
Prav tako lahko lastnik denacionaliziranega stanovanja enkrat na leto vloži vlogo za preveritev lastništva stanovanja najemnika.
Z možnostjo preverjanja lastništva, ki je lahko razlog za odpoved najemne pogodbe, in doplačilom najemnine je zakonodajalec izvršil odločbo ustavnega sodišča.
