Pod streho > Nepremičnine
47535 ogledov

Tako po novem do uporabnega dovoljenja za obstoječo hišo

slovenija 22.11.13, hisa, hise, druzinske hise, druzinska hisa, ulica, naselje, Anže Petkovšek
Novi gradbeni zakon prinaša nekaj poenostavitev na področju pridobitve uporabnega dovoljenja za obstoječe enostanovanjske hiše.

Najprej naj pojasnimo, da velja, da objekt ali del objekta, ki ima odločbo o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja, ni nelegalen ali neskladen in se šteje, da ima uporabno dovoljenje v skladu z novim gradbenim zakonom (GZ-1). Hkrati pa zakon loči odločbo o legalizaciji in pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte daljšega obstoja.

Zakon loči objekte, za katere se pravno stanje lahko uredi le na podlagi odločbe o legalizacije, v nadaljevanju pa so opredeljeni še objekti daljšega obstoja. Te pa loči na tiste, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, in tiste, ki so bili zgrajeni brez tega. 

Med objekte daljšega obstoja po novem spadajo objekti, deli objekta, rekonstrukcija objekta ali sprememba namembnosti objekta, ki so bili zgrajeni ali izvedeni pred 1. januarjem 2005, po tem datumu pa so obstali v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. 

Uporabno dovoljenje lahko ob izpolnjevanju zahtev zakona pridobijo objekti daljšega obstoja z gradbenim dovoljenjem, obstoječe enostanovanjske hiše in objekti, za katere obstaja domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1. 

Objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja pa morajo skozi postopek legalizacije. 

Uporabno dovoljenje za obstoječi objekt z gradbenim dovoljenjem

Uporabno dovoljenje za tak objekt določa 147. člen GZ-1. Objekt lahko uporabno dovoljenje dobi, če je bil pred letom 2005 zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, je hkrati vpisan v kataster nepremičnin in zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo. Če objekt še ni vpisan v kataster nepremičnin, pa mora lastnik vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja priložiti dokazilo, da je zahtevo z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin vložil. 

Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priložena še izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji. 

Manjša dovoljena odstopanja opredeljuje 79. člen GZ-1, med drugim mora biti izpolnjen pogoj, da objekt in gradbena parcela ne posegata na druga zemljišča. Objekt je lahko horizontalno od lege, določene v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, premaknjen za največ en meter, posamezne zunanje mere, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno), so lahko večje ali manjše za največ pol metra, ničelna kota pritličja ne sme biti spremenjena za več kot pol metra. 

Uporabno dovoljenje se lahko izda tudi za posamezni del objekta, če bo ta skupaj z obstoječim objektom, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, zagotavljal funkcionalno celoto. 

Uporabno dovoljenje za obstoječe enostanovanjske hiše

Obstoječe enostanovanjske hiše lahko imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so bile zgrajene pred 1. junijem 2018, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin. Tudi v tem primeru velja, da zadostuje k vlogi priloženo dokazilo o vloženi zahtevi z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin.

Prav tako pa mora lastnik dokazati, da je bila hiša zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji, kar potrdi z izjavo pooblaščenega strokovnjaka.

Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1. 

Skladno s 150. členom zakona se šteje, da imajo objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba. 

Omenjeni člen iz ZGO-1 pa se nanaša na vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in enostanovanjske stavbe z gradbenim dovoljenjem, ki se jim po 1. januarju 2003, ko je zakon stopil v veljavo, ni spremenila namembnost in so v uporabi. Hkrati pa so bila zemljišča, na katerih so zgrajene, vpisana v zemljiški kataster. 

Velja tudi za posamezna stanovanja v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve in se jim po tem datumu namembnost ni spremenila. 

Pri tem pa zadostuje, da lastnik izpolnjevanje navedenih pogojev dokaže zgolj z verjetnostjo.

Fotografija je simbolična. 

 
Komentarjev 1
  • Maxman 09:15 03.februar 2022.

    Nepremičninska kasta je uspela preskočiti zakonodajo . Sedaj bodo lahko vse svoje na črno grajene objekte uradno za ceno koleka legalzirali . Bravo Slovenija .

Sorodne novice