Pod streho
1343 ogledov

Prednosti ravnih streh je veliko. Jih poznate?

Ravna streha Profimedia
V slovenski arhitekturi in tudi občinskih gradbenih predpisih prevladujejo dvokapne strehe, pa vendar ima vse več hiše tudi ravne, saj imajo veliko prednosti. Poglejmo katere in kako jo pravilno naredimo.

Dobro izvedena ravna streha ne opravlja le osnovne naloge strehe, ki je zaščita hiše pred vremenskimi vplivi. Njenih prednosti je več. Na vremenske vplive, kot sta toča in veter,  je odporna bolj kot klasične dvokapnice in poševne strehe drugih oblik. Hiša z ravno streho ima boljše razmerje med zunanjo površino in prostornino, rečemo lahko, da je bolj kompaktna, zato je energijsko manj potratna, saj so toplotne izgube skozi celoten zunanji ovoj manjše. 

Dodaten prostor, ki uravnava mikroklimo

Ravne strehe so običajno pohodne, zato njihovo površino lahko izkoristimo kot bivalno teraso ali za vrt, bodisi okrasni bodisi celo zelenjavni. Če ravno streho ozelenimo, smo nekaj dobrega naredili tudi za okolje, saj rastline na njej vežejo ogljikov dioksid iz ozračja, prašne delce, lahko tudi različne strupe. Poleg tega vsrkajo tudi večje meteorne vode, ki jih potrebujejo za svojo rast, kar je dobrodošlo predvsem pri večjih nalivih. 

ravna streha | Avtor: Profimedia Profimedia

Imajo pa še eno pomembno vlogo. Skupaj s toplotno izolacijo, ki jo je treba vgraditi v sistem ravne strehe, uravnavajo mikroklimo v bivalnih prostorih po njo. Ti se pozimi bistveno manj ohlajajo, poleti pa bistveno manj pregrevajo.

Občinski akti so lahko ovira za ravno streho

Razlogov, zakaj bi hiša imela ravno streho, je torej več kot dovolj, edina ovira pa so lahko občinski prostorski akti, ki določajo, kaj je na določenem območju dovoljeno graditi. Graditelji zato pogosto razočarani ugotovijo, da na svoji parceli lahko zgradijo le dvokapnico, hiše z ravno streho pa ne. V tem primeru lahko ta kakovosten prostor dobijo tako, da si ozelenjeno, bivalno površino uredijo denimo na strehi garaže, na katero lahko stopijo iz bivalnih prostorov. Arhitekti pa bodo zagotovo našli še kakšno rešitev, da bo vsaj del hiše imel ravno streho, še posebej če ima teren naklon in je hiša vsaj delno vkopana vanj.

A če je vsaka streha vredna le toliko kot njena izvedba, to še bolj velja za ravno. Včasih se je govorilo, da obstajata le dve vrsti ravnih streh; tiste, ki puščajo, in tiste, ki bodo puščati začele kmalu. Sodobni sistemi za izvedbo ravnih streh so te govorice že zdavnaj ovrgli, zato se lahko brez skrbi zaradi zamakanja odločimo iz njeno izvedbo. 

Osnova je kakovostno odvodnjavanje meteornih voda

Eden izmed najpomembnejših elementov ravne strehe je sistem odvodnjavanja, saj voda z nje odteka težje kot s strmih streh. Zato je tako pomembno, da ima konstrukcijska plošča naklon, glede na to pa je treba premišljeno urediti več odtočnikov, od koder se voda steka v žlebove in naprej v podtalnico. Odtočniki so lahko urejeni po robu, atiki strehe, lahko pa so razporejeni točkovno po celotni površini.  V tem premeru morajo izvajalci zelo natančno izvesti vse potrebne preboje in zagotoviti, da streha ne bo zamakala pri odtočnikih. Voda lahko vanje priteka z naravnim padcem, lahko pa se odločimo za odtočnike, v katere se voda steka zaradi ustvarjenega podtlaka. 

Vsaka ravna streha je sestavljena iz konstrukcijske, nosilne plošče, hidroizolacije in toplotne izolacije. Druge plasti, ki jih lahko, ali moramo vključiti v sistem, pa so odvisne od tega, za kaj bomo ravno streho uporabljali. 

ravna streha | Avtor: Profimedia Profimedia

Armiran beton, naklonske plošče ali les

Konstrukcijska plošča je običajno narejena iz armiranega betona, lahko pa je tudi lesena, kar je značilno za montažne hiše. Zadnja novost pa so posebne nosilne naklonske plošče, iz katerih lahko naredimo osnovo za ravno streho. 

Pri montažnih hišah nosilno ploščo naredijo iz lepljenih lesenih nosilcev in jih podeskajo, jo obložijo z OSB-ploščami, ali kakšnimi drugimi lesnimi ploščami.

Armiranobetonska plošča ima veliko nosilnost, kar je še posebej pomembno, če bomo streho zazelenili ali jo uporabljali kot teraso z zasaditvami. Vendar je težava AB-plošče v tem, da ima izjemno veliko težo, zato je pod njo treba zagotoviti ustrezno nosilnost zidov. Konstrukcijska plošča mora imeti zaradi učinkovitega odvodnjavanja obvezno vsaj dvoodstotni naklon, kar pri AB-plošči pomeni, da bo na dolžini 10 metrov na eni strani debela kar 25 centimetrov, na drugi pa pet centimetrov, povprečna teža na kvadratni meter pa bo 300 kilogramov. Takšno težo je treba predvideti že pri načrtovanju hiše, zato je treba že takrat vedeti, čemu bo namenjena ravna streha.

Druga možnost so naklonske plošče, ki imajo bistveno nižjo težo, povprečno štiri kilograme na kvadratni meter, pri dolžini 10 metrov in naklonu dva odstotka, pa bodo na eni strani debele 22 centimetrov, na drugi pa dva. Hkrati so te plošče tudi toplotnoizolativne, zato bo treba vgraditi manj dodatne toplotne izolacije. So pa prav tako nosilne in pohodne. 

Klasična ali obrnjena ravna streha

Kako in kakšno toplotno izolacijo bomo vgradili, je odvisno, ali se odločimo za klasični sistem ravne strehe ali za obrnjeno različico. Nekoč so se izvajale predvsem klasične ravne strehe, zdaj pa se ne glede na to, ali je pod streho ogrevan bivalni prostor ali ne, graditelji večkrat odločijo za obrnjene ravne strehe. V čem je razlika med njimi?

Obrnjene ravne strehe imajo daljšo življenjsko dobo, saj je hidroizolacija, ki je občutljiva na vremenske vplive, predvsem na UV-žarke, in na mehanske poškodbe, zaradi česar začnejo ravne strehe lahko zamakati, zaščitena s toplotno izolacijo. V tem primeru strokovnjaki vedno priporočajo, da se kot toplotna izolacija izbere popolnoma vodoodbojen ekstrudiran polistiren (XPS), ki tudi ob stiku z vodo ohranja toplolotnoizolativne lastnosti, hkrati je trden in učinkovito ščiti hidroizolacijo pred kakršnimi koli vplivi in poškodbami. 

ravna streha | Avtor: Profimedia Profimedia

Pri obrnjeni pohodni strehi, ki jo bomo uporabljali kot teraso, si plasti od spodaj navzgor sledijo:

  • konstrukcijska plošča z naklonom vsaj dva odstotka
  • osnovni bitumenski premaz
  • dva sloja hidroizolacije iz polimer-bitumenskih trakov
  • toplotna izolacija iz XPS v dveh slojih, s skupno debelino vsaj 20 centimetrov
  • difuzijsko odprt ločilni sloj
  • prani prodec
  • zaključne betonske plošče, lahko lesena talna obloga ali kaj drugega.

Bistvo klasičnih ravnih streh je, da najprej položimo toplotno izolacijo, hidroizolacija pa je položena na njej. Tako je toplotna izolacija zaščitena, ni pa zaščitena hidroizolacija, ki je še posebej, če smo nanjo naložili le prodec, izpostavljena tako vremenskim kot tudi mehanskim poškodbam, zato je njena življenjska doba, s tem pa kakovost celotne ravne strehe lahko precej krajša kot pri obrnjenih strehah.

ravna streha | Avtor: Profimedia Profimedia
Je pa res, da pri klasični ravni strehi lahko hidroizolacijo zaščitimo s pohodnimi ploščami oziroma talno oblogo za terase, ali pa s plastmi, ki so nujne, če nameravamo streho ozeleniti. V tem primeru lahko namesto XPS uporabimo ekspandiran polistiren (stiropor) ali kameno volno, pod izolacijo pa je treba namestiti parno zaporo, da vanj ne bo prehajala vodna para iz notranjosti, če je pod streho ogrevan prostor. 

Vse plasti ravne strehe morajo biti zavarovane pred zdrsom, zato se po robu strehe naredi robove, ki to preprečujejo.

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.

 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice