Pod streho > Varčna hiša
157 ogledov

Toliko ton hrane zavržemo samo v gospodinjstvih

Zavržena hrana Shutterstock
Kar polovico vse zavržene hrane prihaja iz gospodinjstev, skoraj 40 odstotkov te pa je še užitne

Po zadnjih podatkih statističnega urada (SURS) je prebivalec Slovenije lani zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. To je sicer en kilogram manj kot leto pred tem, kljub temu, da je bila celotna količina proizvedene odpadne hrane v 2019 (140.804 ton) nekoliko večja kot v 2018 (139.856 ton). „Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov užitnega dela, takega, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti lahko preprečili ali vsaj zmanjšali,“ piše v poročilu SURS. Ostali del je predstavljala odpadna hrana, ki je v običajnih razmerah neužitni del, torej takšen, ki se ga navadno ne da zmanjšati (kosti, olupki, lupine ipd.).

„Polovica odpadne hrane, nastale v leni, to je skoraj 69.900 ton, je izviralo iz gospodinjstev, skoraj tretjina (31 %) oziroma 44.400 ton iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. iz šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), desetina (10 %) ali približno 14.450 ton iz distribucije in trgovin z živili (zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe), malo manj kot desetina (9 %) oziroma nekaj več kot 12.100 ton pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).“ 

zavržena hrana | Avtor: SURS SURS
Zavržena hrana ni sporna le z moralnega in etičnega vidika

Leta 2016 je bil delež hrane, ki jo zavržejo gospodinjstva nekoliko manjši, predstavljal je 48 odstotkov, bistveno večji pa je bil delež odpadne hrane v proizvodnji, kar 24 odstotkov. V nekaj letih je proizvodnja zelo zmanjšala količino odpadne hrane, gospodinjstva pa so jo celo nekoliko povečala. 

Kot so že pred časom zapisali na SURS, zavržena hrana „ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije), posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov (ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, npr. pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane, npr. pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane). S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo (čas, znanje) in energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane.“

Tri četrtine odpadne hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah

Vso odpadno hrano na nek način predelamo, polovico smo je lani predelali anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtino (28%) aerobno v kompostarnah, petina (20 %) pa je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Za ostalo odpadno hrano (2 % celotne količine) pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave). 

ravnanje z odpadno hrano | Avtor: SURS SURS
Količina vseh odpadkov se je lani zmanjšala

Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 1.506 kilogramov vseh vrst odpadkov (brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje, zemeljski izkopi ipd.). Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila v 2019 za 38 kilogramov manjša kot v 2018.

Povečali pa smo količino komunalnih odpadkov in sicer za 14 kilogramov v primerjavi z letom 2018. Lani je prebivalec v povprečju proizvedel 509 kilogramov komunalnih odpadkov. Povprečje v EU je 492 kilogramov.

„Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje.“

Recikliramo manj

Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v Sloveniji v 2019 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot v 2018.

Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je tudi v 2019 – tako kot v prejšnjih letih – za malenkost povečala. Z 58,8 odstotka, kolikor je znašala v 2018, se je lani povečala na 59,2 odstotka.

Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov (brez mineralnih), je bila v 2019 približno petodstotna ali za pol odstotne točke večja kot v 2018. 

 
Komentarjev 2
  • pyagradik 16:52 27.november 2020.

    www︎.︎Wisham︆.︆net - odličen prrojekt za odrasle, ki želikko najti partnerja za seks

  • Avatar Alex_Bennett
    Alex_Bennett 15:06 27.november 2020.

    Na spletu s prenosnim računalnikom zaslužim velik0 denarja (100 € do 200 € / h). Prvi mesec sem prejel ček za 28536 €, to spletn0 delo je prepr0st0 in enostavn0, ni mu treba iti v pisarn0. ..... >>>>>> www.MagnifyIncome.Com