Razkril nam je, da namerava predlagati polovično znižanje prispevka, ki ga bomo spet za elektriko plačevali marca, in nam povedal, kakšne izkušnje ima s službenim električnim avtom. V enem najdaljših intervjujev, kar sva jih imela, sva ga vprašala seveda tudi, kaj pričakuje, da se bo zgodilo z omrežnino in ali bi morali prepoved prodaje avtomobilov na bencin in dizel zamakniti. Zdaj velja, da jih bo prepovedano prodajati leta 2035.
Gospod minister, nam lahko poveste, kako je vas osebno prizadela nova omrežnina?
Vprašanje je osebno, zato bom odgovoril kot Bojan Kumer. Imam sončno elektrarno, že sedmo, osmo leto. Če bi gledal čisto ekonomski izračun, imam namreč nekaj senčenja, je bila to bolj neracionalna odločitev. Ampak ves čas mislim, da je treba biti okoljsko ozaveščen, če se le da. Nova omrežnina je seveda negativno vplivala na mesečni račun. Povečal se mi je veliko bolj, kot je bilo na začetku pričakovano, za 450 odstotkov.
Če govorimo o evrih, koliko je to?
Približno 70, 80 evrov na mesec.
Kmalu bo nižja sezona, računi bodo bistveno nižji, letni učinek podražitve ne bo tako visok.
V nižji sezoni bo približno enako kot prej. Ne vem natančno, ampak na letni ravni bo strošek višji za več kot 300 odstotkov.
Je to tako velik strošek, da menite, da vam mora pomagati država? Danes zjutraj je bil v državnem zboru sprejet zakon o znižanju omrežnine za januar in februar (pogovor je potekal v četrtek, op. a.). Ne samo vam, ampak vsem, ki imajo sončne elektrarne. Ali lastniki sončnih elektrarn preprosto ne zmorejo štiri mesece na leto plačati višje omrežnine?

Jaz nisem pomemben. Nikoli do zdaj nisem svojega primera oznanjal in ga tudi ne bom. Sem pa del množice ljudi, ki so investirali lastna sredstva. Pri tem ima vsak pričakovanja, država zagotavlja predvidljivost okolja. In ta pričakovanja se za marsikoga zdaj niso izpolnila. Omenjeni zakon je gašenje požara. V sistem ne posega, ampak samo blaži velik, nesorazmeren skok. Poseg je omejen in zelo kratek. Zdaj plačujemo dogovorjeno moč na podlagi konic iz decembra 2023 oziroma pretekle visoke sezone, takrat je pa zelo malo ljudi vedelo, pravzaprav nihče, da morajo paziti. Ne zdi se fer, da ljudje niso vedeli, da se jim merijo konice, zdaj pa se zaradi teh plačuje celo leto.
Vlagateljem v samooskrbne sončne elektrarne je bilo obljubljeno le, da bodo lahko ostali v shemi net meteringa, nihče pa nikoli ni obljubil, da se zanje 25 ali 30 let, kolikor je življenjska doba naprave, ne bo spremenil obračun omrežnine. So pričakovali, da se niti povišati ne sme?
Res je, ni bilo obljube, kar se omrežnine tiče. Ampak v času, ko so šli v investicijo, nihče ni pričakoval tako velikega zasuka, in to iz enega meseca v drug. Priporočila Acerja so, da bo treba postopoma preiti iz obremenjevanja omrežnine za energijo na omrežnino za moč, ampak z dovolj dolgim prehodnim obdobjem, težko se pa ljudje prilagodijo iz enega meseca v drug. V daljšem obdobju bi ljudje zagotovo našli načine, kako prilagoditi porabo, morda tudi z dodatnimi naložbami. Razvili bi se lahko novi poslovni modeli, nove subvencije, zgodil bi se mehki prehod.
Ampak z danes sprejetim zakonom tega, kar ste zdaj povedali, v resnici ne rešujete, samo znižujete stroške in to vsem gospodinjstvom brez razlike, ali si gospodinjstvo povišanje cene lahko privošči ali ne. Agencija je napovedala nekatere spremembe, ampak je tudi jasno povedala, da lastnikov sončnih elektrarn kot skupine odjemalcev ne bo obravnavala ločeno. Kako to komentirate?
Zakon je ciljno naravnan. Nismo šli v ukrep vsesplošnega znižanja vseh omrežninskih postavk na nič. Prejšnja vlada je to naredila. Težava je samo časovni blok 1, ki se je res nesorazmerno hitro in zelo podražil. Nekateri drugi časovni bloki so se hkrati znižali, na primer razmerje med najcenejšim in najdražjim časovnim blokom je bilo desetletja nekaj 10 odstotkov. Zdaj je neskončno. Omrežnina je popolnoma razvrednotila omrežje in pošilja napačen signal, da nič ni vredno, ker je cena v časovnem bloku 5 nič. Kar ni res, še vedno so obremenitve omrežja, še vedno so stroški, izgube, še vedno se pretvarja energija iz višjega napetostnega nivoja v nižje.
Kakšna naj bi bila po vaše poštena rešitev?
Tu imam račun uporabnika, ki se mu je omrežnina povišala z 12 na 93 evrov, dogovorjeno moč ima po novem 17 kW, prej je imel 10. Tri konice je imel novembra 2023, račun za to je pa dobil novembra in decembra 2024, tako zdaj metodologija predvideva, in to ni prav.

Prenovo omrežninskega sistema podpiramo, drugo pa je, kako hitro se bo zgodila. Novembra lani nas je malo pomirjalo to, da so na agenciji rekli, da bo prenova postopna. Pojavljali so se celo članki in v državnem zboru je bilo rečeno, da bomo imeli vzporedno z zaračunavanjem omrežnine po starem hkrati pregled, kakšen bi bil strošek po novem. To bi bil zelo dober ukrep. Dobiš račun po starem, ga plačaš, hkrati pa dobiš zelo informativen račun, kaj pomeni to po novem. Dobili pa smo eno vrstico na koncu računa z informacijo, kakšna je tvoja dogovorjena moč po novem.
Zelo dobro bi bilo, da bi naredili konsenz slovenske omrežnine. Skratka, da poskušamo zajeti tri stvari. Eno je, da se spoštuje načelo postopnosti. Nič nimamo proti, da bi tak sistem veljal čez nekaj časa, da se počasi vsi seznanijo s portalom Moj elektro, da imamo možnost naložbe v kakšne pametne tehnologije, hranilniki bi prišli bolj do izraza, zato smo pripravili subvencije, tako bi ljudje dobili možnost, da investirajo spet lastna sredstva in s tem pomagajo omrežju. Prepričan sem, da bi potem ljudje reformo, ki bi začela veljati čez nekaj let, sprejeli. Načelo prehodnosti bi moralo biti stimulativno, ne pa kaznovalno. Agencija je izredno strokovna, pa vendar se je v zadnjih treh, štirih letih značilnost obremenitve omrežja zelo spremenila. Tretje načelo je, da pri velikih spremembah, te delaš na podlagi čim bolj novih podatkov. Vse je bilo narejeno na podlagi preveč starih simulacij in nihče ni mogel predvideti, da bodo v zimski sezoni povišanja tako visoka, verjeli smo agenciji, ki ji na njenem področju težko nasprotuješ. Odjemalcev na agenciji nihče ni pripravil.
Iz cenika izhaja, da je povišanje v zimski sezoni petkratno, ampak ali bi za vas bila sprejemljiva rešitev, da bi omrežnino plačevali kot letni pavšal, da ne bi bilo skoka med zimsko in poletno sezono, saj je ta šok največji.
So plusi in minusi glede pavšala, menim, da bi bilo zelo dobro, da se ljudem da možnost, da lahko vplivajo na svoj račun in to hitro. Recimo, če sem dosegel konico v prejšnjem mesecu zaradi svojega ravnanja, sem s posledico seznanjen že na naslednjem računu. Tako pa za konico, ki sem jo povzročil decembra 2023, dobim račun decembra 2024, januarja tega ne morem spremeniti, ker potem plačam presežno moč, kazen. Mislim, da je to spoznal tudi regulator in naj bi to spremenil.
Gospodinjski odjemalci lahko zelo hitro dosežejo konice, ki pa zelo odstopajo od vzorca porabe, diktirajo pa strošek omrežnine. Zagotovo načelo sorazmernosti tukaj ni spoštovano in ne more biti, regulator tega ni dokazal v nobenem gradivu, ki bi bilo javno dostopno. Nobenega razloga tudi ni, za tako razliko med novembrom in oktobrom. Skok je enostavno prevelik in zdaj se spoznava, da bi bila dobra postopnost dvigov, vmes bi se pa odjemalci lahko prilagajali. Ta dinamičnost, ki je vtkana v metodologiji, se je potem s tarifami podrla.
V prvih izračunih je bilo, da bodo z novo omrežnino naslovili večje investicije in vzdrževanja v distribucijsko omrežje, zdaj pa bo skupno pobrane omrežnine celo manj, kar ni prav, omrežje je treba ojačati.

Kakšni so vaši naslednji koraki, torej čakamo prvi november, ali boste že prej ukrepali?
Agencija je neodvisna, to spoštujemo, ampak ni pa nedotakljiva. Bodimo država, ki je konsistentna s svojimi politikami na vseh nivojih, upoštevati je treba zeleni dogovor in pomembno evropsko pravilo, da je na prvem mestu energijska učinkovitost prva. Upoštevajmo predloge sistemskega in distribucijskih operaterjev. Mislim, da je po zadnjem sestanku pripravljenost vseh strani neprimerno večja, da bo prišlo do konsenza. Agencija pa ne sme in tudi ne bo gledala posamezne uporabniške skupine posebej. In to je prav.
Bilo je rečeno, tudi na vašem ministrstvu, da omrežnina zavira naložbe v sončne elektrarne. Padec je bil lani v primerjavi z letom prej 95-odstoten. Ali to res lahko pripisujemo omrežnini, ne pa spremembi sheme? Net metering za nove vloge več ne velja. Prej je vsak vlagatelj lahko izračunal, kaj pomeni naložba v sončno elektrarno, glede na novo shemo je to praktično nemogoče. Ali ni nova shema glavni zaviralec naložb?
Nemogoče je razmejiti, koliko posamezni zaviralec prispeva k manjšemu zanimanju. Veliko negativnih momentov se je zgodilo hkrati in so se sešteli. Če ne bi bili časovno tako skupaj, učinek ne bi bil tako velik. Ko so potencialni vlagatelji dobili račun za oktober, je bilo po naših podatkih kar veliko vlog, z novembrskimi pa je bil padec 40-odstoten. Tisti, ki je bil pripravljen investirati, je verjetno rekel, počakam še račun in se odločim. Ko je prišel račun, pa ni oddal vloge. Omrežnina pa ni bila glavni razlog. Mogoče je bilo tudi zelo veliko medijskega pompa, sami smo si škodovali, ko smo negativno prikazali in prestrašili tiste investitorje, ki so bili dovolj pogumni, da bi investirali. Nekateri dobavitelji so mi povedali, da ni bilo načina, da bi ljudi prepričali v naložbe, čeprav je bilo vse dogovorjeno. Investitorji so bili jezni, nekateri prav razjarjeni. Želeli smo pripraviti ukrep, s katerim bi ublažili padec, a nas je omrežnina prehitela, zato smo tudi želeli, da se uveljavi kasneje, da pridobimo čas.
O katerem ukrepu govorite, o subvencijah za sončne elektrarne s hranilnikom?
Da, a je prišel kasneje kot omrežnina. Odvračalni učinek v medijih pa je bil že tako prisoten, da so se investitorji odločili počakati. Upamo, da se bodo razmere počasi stabilizirale, da bo ta signal, ki ga zdaj regulator daje v mesecu marcu, pozitivno sprejet.
Signal za naložbe v sončno elektrarno je zagotovo podražitev elektrike. Marca bodo položnice bistveno višje kot februarja. Uredba o omejitvi cen ne bo veljala več, niti uredba o neplačevanju prispevka OVE in SPTE. Ko upoštevamo tržne cene, bodo kljub nižji sezoni omrežnine računi višji približno 30 odstotkov. Ali boste podaljšali regulacijo cene elektrike in plačilo prispevka?
Ne.
Največji vpliv na višjo ceno bo imela tržna cena elektrike, ki jo dobavitelji, razen enega za zdaj še niso znižali, pa še ta jo je znižal na 140 evrov za MWh. Samo električna energija bo v primerjavi z zamejeno ceno v povprečju višja za 100 odstotkov. Pričakujete, da jo bodo znižali?
Izkoristil bom ta pogovor. Pozivam vse dobavitelje v Sloveniji, da se spomnijo, kakšna je bila veleprodajna cena lani za letos, in če so dobro upravljali svoj portfelj, so moja pričakovanja, da odigrajo svojo vlogo in prilagodijo cene realnim razmeram, ki so vladale leta 2024 za 2025. Moja pričakovanja so, da morajo korenito znižati cene. Povedali smo, da bo konec februarja zagotovo konec regulacije. Kot minister jih pozivam, da znižajo cene in jih prilagodijo na realne tržne razmere.
Pa to lahko storijo, saj morajo odjemalce o novih cenah obvestiti 30 dni vnaprej?
Znižajo jo lahko, zvišati je ne smejo brez vsaj 30-dnevne najave.
Kakšna naj bi bila po vašem cena marca?
Najprej to. Prvič bom zdaj povedal, da bom predlagal, da se z marcem uvede le polovično plačilo prispevka za OVE in SPTE. Drugič, prihaja nižja sezona omrežnine, ki bo imela blagodejni učinek na račun. Če upoštevamo oboje, od dobaviteljev pričakujem, da bodo cene takšne, da bo račun za povprečnega odjemalca približno 70 evrov. Preden smo šli v zimo, je bil povprečni mesečni račun za povprečnega odjemalca približno 67 evrov.
"Prvič bom zdaj povedal, da bom predlagal, da se z marcem uvede le polovično plačilo prispevka za OVE in SPTE."
To pomeni, da bi morala biti megavatna ura približno 100 evrov.
Ja, regulirana cena je bila 98 evrov na megavatno uro. Račun bi marca moral biti približno enak, kot je bil septembra.
Vseeno pa vedno obstajajo gospodinjstva, ki težko plačajo položnico za elektriko. Ukrepi so vedno le gašenje požara, zakaj že enkrat na nivoju države ne uredite registra takšnih gospodinjstev, to bi bilo za pravičen zeleni prehod pravzaprav nujno. Tako bi bili ukrepi bolj ciljani, vsi ne potrebujemo odpustkov.
Kot bi poslušal nekoga iz Evropske komisije. Podpiram to in veliko naporov vlagamo v to, da bi prišli do neke baze podatkov, s katerimi bomo ugotovili, kakšna so stanja za števcem. Imamo zelo različna gospodinjstva in zelo težko je ugotoviti, kaj se v posameznem dogaja, zakaj porabijo toliko elektrike, ali so res v stiski ali ne. Prav je, da začnemo vzpostavljati baze, ampak ko smo to že želeli narediti, smo trčili ob varstvo osebnih podatkov. Ni zakonske podlage, da bi zbirali potrebne podatke, poleg tega to ni stvar enega, ampak več ministrstev. Smo stopili na to pot, ampak do tja je še daleč, vsekakor pa je smiselna, da bodo ukrepi lahko ciljno naravnani.

V pripravi je novela zakona o oskrbi z električno energijo. Bistvena novost je souporaba električne energije. Nam lahko preprosto razložite, kaj to pomeni. Na primer souporaba dveh sosedov, prvi ima sončno elektrarno in viške, drugi pa te viške sprejme.
Zdaj je treba za souporabo ustanoviti zadrugo, imeti pogodbo in biti v skupnosti. Souporaba pa pomeni, da boš lahko, če imaš na primer sončno elektrarno na strehi in nekje še vikend, sam lahko naredil skupnost. Ali pa s sosedom, če se dogovorita o tem, da mu daješ viške. Bo pa tak dogovor treba priglasiti, običajno pri dobavitelju, ta pa bo to priglasil distribucijskemu operaterju.
In kaj se bo plačevalo? Bo treba plačati omrežnino, prispevke.
Plačila zakon ne ureja, daje pa možnost, da se na trgu oblikujejo produkti. Šlo bo za zamenjavo energije. Nekdo, ki ima sončno elektrarno in viške, bo lahko na primer sosedu, ni pa nujno, lahko komurkoli v državi, ta višek ponudil. Če ga bo prodal po ugodni ceni, bo imel veliko kupcev. Oblikovali se bodo produkti, upam, da pošteni. Ljudje se bodo lahko zmenili med sabo, kot rečeno, le prijaviti bodo to morali.
Pomembno je, da so vzorci porabe različni, ko nekdo potrebuje elektriko, je drug ne, in to je smisel souporabe. Tisti, ki je v nekem trenutku ne potrebuje, jo da tistemu, ki jo potrebuje. Kot proizvodni vir pa ni nujno le sončna elektrarna, lahko je tudi vetrna, lahko proizvodnja na lesno biomaso. Z razširitvijo souporabe se bodo zagotovo znižali stroški za elektriko. Samo tako bomo lahko državljani prišli do bolj dostopnih cen.
Imam občutek, da Slovenija sploh v zadnjih letih veliko bolj spodbuja uporabo obnovljivih virov, se pravi sončne elektrarne, toplotne črpalke, bistveno manj pa se vlaga v učinkovito rabo energije v stavbah. Če bi najprej izolirali vse stavbe, zamenjali vsa stara okna, bi bila raba energije za toploto in hlajenje bistveno nižja. Vgrajevali bi lahko naprave bistveno nižjih moči za ogrevanje, stroški za elektriko bi bili bistveno nižji, tudi omrežnina ne bi bila tak problem.
Delim mnenje z vami, bolj prav bi bilo, da najprej to naredimo, ampak potem nimaš ukrepa za tiste, ki so to že naredili, ne moreš pa tistemu, ki še ni izoliral hiše, prepovedati sončne elektrarne. Življenje se dogaja tudi ob tem, ko ugotavljaš, kako bi bilo fajn najprej to, potem pa ono. Moja ocena je, da če bomo pridni na vseh področjih, bomo prišli točno tja, kamor želimo, ampak nas bo pa stalo zagotovo malo več denarja.
Zdaj gremo v drugo skrajnost. Z zakonom o učinkoviti rabi energije naj bi do leta 2035 prenovili velik delež najbolj energijsko neučinkovitih stanovanjskih stavb. Kako boste lastnike pripravili, da bodo izolirali svoje stavbe, zamenjali okna. Če dobiš za 15.000 evrov vredno fasado 4000 evrov subvencije, je to za marsikoga čisto premalo.
Poskušamo vse, kar lahko, iskreno povedano, pa prisiliti ljudi ne moremo. Prejšnja vlada je to hotela narediti z bojlerji. Videli ste učinek, na silo nič ne gre. Lani smo zelo zvišali subvencijo na kvadratni meter obnove fasade. Očitno je še premalo. Državni sektor mora biti absolutno za zgled. Ministrstvo, ki je lastnik in upravljavec državnih stavb, bi bilo lahko bolj aktivno, da bi se ta stavbni fond hitreje prenavljal.
Subvencije za sončno elektrarno pri Borzenu lahko gospodinjstvo dobi, ne da bi dokazalo, da je stavba legalno zgrajena, na Eko skladu pa moraš za subvencijo za fasado, okna ali toplotno črpalko prinesti gradbeno oziroma uporabno dovoljenje ali pa odločbo o legalizaciji. Ali veste, koliko je stavb po Sloveniji, ki nimajo uporabnega dovoljenja, ki so vse prizidane ali nadzidane, ker so ljudje tako reševali stanovanjske probleme, zdaj pa ne morejo do subvencije Eko sklada, ker nimajo urejenih papirjev, lahko pa dobijo subvencijo za sončno elektrarno, ki bo stala na tej isti hiši. Kaj lahko naredite na tem področju?
Tega ne vem, bom pa preveril.

Takšnih zgodb je v Sloveniji ogromno. Ustavno sodišče je zadržalo še 146. člen gradbenega zakona, ki je omogočal enostavno legalizacijo objektov, o katerih govorim, in zdaj že eno leto vse stoji. To sicer ni vaša stvar. Ampak vsi ti ljudje zdaj ne morejo za subvencije kandidirati, ker ne morejo niti legalizirati. Vse stoji, tudi obnove.
Imate zavezo, da bom natančno tole pogledal in se bom potrudil, da nekaj naredimo.
Prve naj bi bile v vrsti za obnovo energetsko najmanj učinkovite stavbe, ministrstvo naj bi pripravili register teh stavb. Na kakšen način boste to zbirali?
Mislim, da se že pripravlja v sektorju za učinkovito rabo energije.
Do leta 2045 naj bi bili podnebno nevtralni. Kako bomo prišli do tega? Ugasnili bomo Teš, Energetika Ljubljana bo začela kuriti lesno biomaso namesto premoga, kaj še bo treba narediti, da bomo vsaj približno tam?
Res je, najprej se bo verjetno energetika razogljičila, mi imamo zelo dober energetski miks, ni pa čisto skladen s podnebnimi cilji. Teš bo zagotovo leta 2033 najkasneje izklopljen, ne bo več vira, ki bi bil fosilen, razen plina v manjši meri. Veliko moramo delati na učinkoviti rabi energije, da se zmanjša raba energije. Tretja stvar je pa promet, ki se najbolj dotakne posameznika. En del je rešljiv na nacionalnem nivoju, velik del pa bo treba rešiti na evropskem nivoju.
Ravno to, delež prodanih električnih avtov se je lani kljub subvencijam znižal. Boste znižali načrte, imate kakšnega drugega asa v rokavu?
Živimo v času, ko se ljudje čedalje manj odločajo za to. Pričakovali smo, da bodo prišli cenejši in kakovostni avtomobili iz Kitajske, a je prišlo do carin. Čakamo, da trg dostavi svoje, z regulacijo tukaj ne moremo več kaj dosti, imamo zelo visoke subvencije. Šli bomo pa v večjo promocijo in več mehkih ukrepov.
Vi imate priključnega hibrida, zakaj si niste kupili električnega avta?
Pol poti prevozim na električno baterijo, sem iz Šoštanja in zanimivo, ko grem iz štajerske strani, je malo pred Trojanami zmanjka, enako, ko grem iz ljubljanske strani. Poti za konec tedna večinoma opravljam na elektriko, ta baterija mi to drži.
Ko se je pripravljala menjava protokolarnega vozila, sem strokovnim službam priporočil, da kupimo električno vozilo. Sami ste videli, kakšen pogrom sem doživel, ampak sem rekel, nekje je treba začeti. Zdaj grem z električnim vozilom z nič emisijami in cenovno ugodno do Budimpešte, tudi do Češke, v vse sosednje države na državne obiske.
Moje vozilo, ki ga imam in zanj plačujem boniteto, pa je rabljeno vozilo, to ni novo vozilo, ki bi ga ministrstvo kupilo, malo je tudi povezano s tem, da imamo družinski slog, da je potreben karavan.
Ko ste se odločali za nakup zasebnega avta, vas je bilo bolj strah omejenega dosega električnega avta ali je ključno merilo cena?
Nisem želel in tudi ni bilo možnosti nakupa novega avtomobila. Kupili smo rabljeno in priključni hibrid je bil hitreje dosegljiv.
Kakšne so pa vaše izkušnje s službenim avtom na električni pogon. Ste kje ostali na cesti?
Ne še. Imam šoferja, ki je to zelo resno vzel. Mi je rekel: "Minister, zdaj se bom pa ukvarjal s temi aplikacijami, pa moral gledati, kam bomo šli polnit?" Sem mu rekel, ja, za okolje se je treba malo potruditi in midva bova to začela. Je pa res, da malo hitrejša pot po avtocesti hitro prazni baterijo, ni nujno, da pot začneš s polno baterijo, saj me je voznik že v službo pripeljal. Ampak voznik je zadevo zelo dobro sprejel in obvlada, seveda se je pa treba prilagoditi. Sem že imel tudi v avtu prenosnik v naročju in telefon, ko sva eno ali pol ure čakala, da se je baterija napolnila. Recimo v Arji vasi, pa ko smo šli na Madžarsko, smo šli tudi na kavo, 20 minut pa smo tam dopolnili baterijo. Tudi ko smo šli v Avstrijo.
Te pa kot ministra na meji čaka spremstvo, ki navadno vozi z veliko hitrostjo, 160 ali 180 kilometrov na uro, kar hitro prazni baterijo. Ko smo prišli do hotela v Budimpešti, smo imeli še sedem odstotkov baterije.

Nekateri uporabniki opozarjajo, da je velik problem nezadostna mreža polnilnic.
To je nekaj, kar moramo zdaj dostaviti. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva smo sprejeli že pred več kot letom, tudi uredbo smo že sprejeli. Upam, da letos postavimo dva velika polnilna parka v Sloveniji, da pokrijemo avtocestni križ. Hitre polnilnice bodo par sto metrov od avtoceste, to bo polnilnica ne za dva ali tri avtomobile, ampak za deset ali dvajset.
Kje pa bosta?
Ena pri Kranju, druga na Dolenjskem. Iščemo lokacijo proti Primorski, vedno pa trčimo v umeščanje v prostor. Upam, da bomo letos uspeli podpisati pogodbo s koncesionarjem, to je Elesom.
Kako se je obnesla subvencije za rabljena električna vozila?
Dobro. Ne razmišljamo pa o zvišanju. Tukaj mora trg dostaviti, ne toliko slovenski kot celotni evropski.
Ali menite, da je treba prepoved prodaje vozil na fosilna goriva leta 2035 zamakniti?
Ne. Vem, da se slovenska avtomobilska industrija zelo močno pripravlja na ta datum. To je čez 10 let, objavljen je bil 12 let vnaprej. Malo ukrepov v Evropi je toliko vnaprej objavljenih. Svet se spreminja, poglejte Norveško, ZDA, kjer Tesla res dosega spremembe, Kitajska prednjači z e-mobilnostjo. Zdi se mi, da jih mora Evropa dohiteti. Nimam nič proti, ko se bomo bližali letu 2035, da takrat primerno odreagiramo, če ne bomo zreli, se mi pa ne zdi pravi signal, da danes to rečemo, ker potem ne bomo nikoli prišli na ta cilj.
Naša naloga je, da delamo maksimalno, da to dosežemo, ne smemo biti pa tako slepi, da se bomo v to zaleteli in povzročili mobilnostno revščino. Javni potniški promet moramo zelo, zelo ojačati, ker če bomo rešili energetsko revščino, se nam kaj lahko zgodi mobilnostna revščina.
Naj vam povem, zakaj smo šli tudi v subvencijo električnih koles. Uporaba javnega potniškega prometa je ena izmed najnižjih v EU. Je pa število kilometrov, ki jih opravimo z javnimi potniškimi sredstvi, lani zelo naraslo, več kot dvomestna številka je. Drugič, imamo enega najnižjih odstotkov uporabe avtomobila, samo 1,20 osebe se vozi z enim avtomobilom, tretji podatek, 87 odstotkov poti v službo in nazaj opravimo z avtom individualno, na skoraj pol od teh poti pa avto uporabljamo za manj kot dva kilometra, kjer gre cela Evropa, cel svet že s kolesom.
Vi ste nekoč obljubili, da se boste v službo občasno vozili z vlakom.
Enkrat na teden grem na vlak pa potem z mestnim avtobusom ali peš do službe. Je to naporno, sem pošten, ampak je pa en mali signal. Je tudi dobra izkušnja v smislu, da marsikaj doživiš. Na primer, da internet po celem Zasavju ne dela, ali pa je slab signal, kar seveda nima nobene zveze z javnim potniškim prometom, do tega, da je treba vozne rede med avtobusi in vlaki uskladiti. Vsega tega ni bilo. To zdaj delamo, morate pa vedeti, da za vse potrebuješ spremembo zakona, potem podzakonski akt, potem še razpis. Lani konec leta smo prevzeli vozne rede, več let smo čakali, da se je iztekla petletna pogodba, zdaj bomo počasi zložili skupaj vozne rede.
Lani smo šli v 5 + 3 podelitev koncesije. 15 let Sloveniji ni uspelo tega narediti, Evropa nam je žugala. Zdaj bomo te storitve nadgradili, veliko načrtov še imam, pa le še eno leto mandata …

Pred nesojenim referendumom o drugem bloku nuklearke se niste kaj dosti pojavljali, čeprav ste minister, pristojen za energetiko. Zakaj vas ni bilo več v javnosti?
Imeli smo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki smo ga zadolžili, da je pristojen za NEK 2. On ni zadolžen za jedrski program, ampak za NEK 2. In je bila njegova funkcija, tudi zato, da nas razbremeni.
Filozofija našega ministrstva januarja, preden smo šli v odločitev, da gremo na referendum, je bila, da moramo biti zelo realni, ali lahko dostavimo pravočasno vse informacije ljudem. Pred poletjem smo naročili tudi študijo pri gospodu Mervarju. To je bilo zlorabljeno, da smo naredili zaradi referenduma, predvsem je šlo za verifikacijo osnutka nacionalnega energetskega programa.
Zakaj se nisem pojavljal? Ne da bi bil proti, ampak enostavno je bil državni sekretar zadolžen za to investicijo, držal sem se teh pravil.
Kakšno je zdaj vaše mnenje o drugem bloku nuklearke?
Moja naloga, ki jo vidim, je, da moramo dostaviti korektne in verodostojne informacije, in za to se bom zavzemal. Sem pristaš jedrske tehnologije, zagovornik celo jedrske tehnologije, in menim, da bo prav, če se bomo odločili za NEK 2. Bom rekel celo, da sem pristaš tega. Nisem pa pristaš tega, da nekdo dobi bianko menico, ki jo lahko zlorabi. Tudi vprašanje ni bilo prav postavljeno. Prav je, da se je zadeva razelektrila. Zdaj imamo podarjen čas za vključujočo razpravo, ki jo je predsednik vlade lepo začel.
Gospod Mervar je omenil, da v Slovenijo lahko tehnično pripeljemo vso elektriko, ki jo porabimo, iz tujine, pa me zanima, kakšna bi bila uvozna odvisnost, ki je za vas sprejemljiva?
Energetski inženir, ki živi v meni, ne bi rad živel v državi, ki je popolnoma prepuščena energetskim vplivom okrog nas. Ker krize se dogajajo, nihče ne more reči, da jih ne bo. Energetska suverenost je pomemben dejavnik, a če gradiš stoodstotno zanesljivost, te ta zelo veliko stane.
Tudi OVE scenarij, ki ga je gospod Mervar ovrednotil, je naredil nekoliko drugače, kot smo si mi zamislili. On ga je naredil, kot da vse daljnovode izklopimo, mi pa smo 30 let vlagali v daljnovode s sosednjimi energetskimi sistemi, zakaj? To je naša velika prednost, ki jo dobro izkoriščamo in zato imamo eno najnižjih omrežnin v EU. Stoodstotni OVE doma na dvorišču je neumnost, prvo načelo elektroenergetskega enotnega trga EU je menjava energij, da lahko elektriko uvoziš ali izvoziš.
Jedrsko elektrarno vidim kot regijski objekt, tukaj imamo zlata vredno lokacijo. Imamo super jedrski sektor, ki ima znanje, smo zgled jedrske varnosti na svetu. To lahko ponudimo nekomu, ki bo moral za to plačati tudi neko premijo. Ne more biti 50-50, da si stroške delimo, mi imamo pa težave pri odpadkih. To je predvsem "zunanjepolitično" treba iztržiti.
Veliko smo govorili o regulaciji cen elektrike, kaj pa regulacija cen bencina in dizla. V sporočilu vašega ministrstva ob zadnji spremembi cen ste ocenili, da vozniki prihranimo osem centov pri litru, ker cene regulirate. To je pri osemdesetih evrih štiri evre. Je regulacija sploh smiselna?
Na mesečnem nivoju je vsak evro pomemben. Ogromno ljudi se vsak dan vozi v službo in jim ti štirje evri in štirje evri in štirje evri veliko pomenijo.
Ampak ali ne bi bila višja cena signal, naj se z nekom dogovorijo in se vozijo skupaj?
Ja bi bil, ampak najprej bi bil verjetno upor. Dolgoročno bi bil pa to pravilen signal in bi se znašli v pozitivnem investicijskem ciklu in prehodu v nefosilne vire.

Kaj se bo po vaših projekcijah ali pa informacijah dogajalo s ceno naftnih derivatov v prihodnjih letih. Kakšne dodatne obremenitve se obetajo? Kaj bo to pomenilo v odstotkih na ceno litra bencina ali pa dizla? Nekateri napovedujejo, da bo cena litra bencina ali dizla tri evre, sploh ker se leta 2027 začnejo uporabljati emisijski kuponi tudi za promet.
Junija se izteče enoletna uredba regulacije cen in verjetno bomo predlagali podaljšanje. Seveda bomo šli v analize oziroma študije, da bomo bolje znali odgovoriti na vsa ta vprašanja. Svet je zelo nemiren in to se hitro odraža v cenah energentov, še posebno nafti, ki je izrazito globalen energent. Regulacija vnaša neko stabilnost in predvidljivost. Težko rečem, kaj bo leta 2027, veliko negotovosti je še do takrat.
Kaj pa vračilo trošarine za komercialni dizel?
Kot minister za okolje sem proti temu. Imeli smo zelo veliko pogovorov z ministrstvom za finance. Razumem tudi njihov pogled zaradi trošarin in ker imajo na neki način tudi doprinos v proračunu. To je treba rešiti na evropskem nivoju.
V preteklosti je bila politika, da se trošarine na kurilno olje zvišujejo in se posledično ogrevanje s kurilnim oljem ne splača, hkrati pa ljudje zdaj več kurijo drva, tako da zvečer ne moreš niti prezračiti, ker je v zraku polno dima in trdih delcev, a je kurjenje drv na drugi strani CO2 nevtralno. Kaj je po vašem boljše, da kurimo drva ali kurilno olje?
Dobro vprašanje. Predlagali smo sistemsko rešitev. Naš predlog energetskega zakona pred dobrim letom bi dal zakonsko podlago lokalnim skupnostim, da imajo v strnjenih naseljih v primeru prekoračene koncentracije možnost odreagirati. Bilo je zlorabljeno, popolnoma, ampak danes imamo v marsikaterem delu Slovenije nesorazmerno previsoke koncentracije trdih delcev 2,5 in 10. To mi ni všeč ne osebno ne kot ministru, ampak mislim, da teh stvari, dokler bo tako zastrupljeno medijsko ozračje, ne moremo spremeniti. Pospešujemo na drugi strani investicije v čiste tehnologije za drva, da se stare peči zamenjujejo z novimi. Drugi je pa prek dimnikarskih pregledov. Skratka, šli smo na bolj naporno in daljšo pot. Nikoli nismo želeli drv prepovedati, to nikoli ni bil naš namen, to je bilo popolnoma zlorabljeno. Marsikatera lokalna težava se pa zdaj ne more rešiti, ker ni zakonske podlage. Tako se je rek “drv ne damo” sprevrgel v rek ”onesnaženega zraka ne damo”.
Prodajalci kakovostnih peči na drva opozarjajo, da ljudje po poceni peči, ki ne ustrezajo našim standardom, hodijo na Hrvaško, dimnikarji pa jih priklopijo, čeprav jih ne bi smeli, ker se na podeželju pač vsi poznajo.
Tega ne moremo prepovedati. Upam, da bomo ljudje toliko ozaveščeni, da na koncu sami svoj življenjski prostor onesnažujemo, če kupimo nekaj sto evrov cenejšo peč, ki veliko bolj onesnažuje.
Kdaj vam je bilo kot ministru najtežje?
Pri sprejemanju zakona za Teš.
Ker ste lokalno vpeti, saj ste iz Šoštanja?
Bilo je zelo težko, a sem res verjel in še danes verjamem, da smo naredili dobro stvar. Pravno ni šlo več skozi znotraj HSE, nihče ni vzel resno, da bi prišlo do stečaja. Kot minister sem bil z dopisom postavljen pred steno, najlažje bi bilo to prepustiti naslednjemu ministru. Ampak hkrati bi prišel ta januar, februar, in bi rekli, minister je imel na mizi dopis, pravočasno je bil opozorjen in ni odreagiral in bi zagotovo doživel drugo vrsto pogroma.
Iz nič smo bili postavljeni pred res skoraj nepremostljivi zid. Sem pa kar malo žalosten, da drugi dve ministrstvi, ki že nekaj let vesta, da morata zakona pripraviti, tega še nista naredili. Prepričan sem, če bi bila ta dva zakona pripravljena, o postopnem zapiranju premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije, da mogoče ta zakon sploh ne bi bil potreben. Ker nekateri drugi ne opravljajo svojega dela, sem moral jaz stopiti naprej.
Šel sem pred ljudi, šel sem pred sindikate premogovnika in Teša in nastavil svoj obraz. Prihajam iz doline, doživel sem raznorazne nizke udarce od vseh, tudi žena, tudi otroci so bili deležni nekaj, češ, kaj se ati gre. Bilo je pa vse mišljeno dobro in danes sem vesel, da so tu dobri rezultati.
Ali je težek položaj, v katerem ste se znašli, tudi razlog za to, da so vsi odjemalci toplote v Šaleški dolini ostali na nizkih cenah, kot so veljale prvega oktobra. Na Ravnah na Koroškem plačujejo bistveno več, pa v Trbovljah. Se vam ne zdi, da bi morali ceno vsaj malo dvigniti?
Moj odgovor kot državljana je, da so lokalne skupnosti zelo različne. Ne smemo zanemarjati, zakaj je prišel nekdo v situacijo, v kateri je danes. Vemo, da je lokalno okolje, Šaleška dolina, zelo veliko žrtvovala za to, politika je obljubljala konkurenčne cene ogrevanja in vrsto let je res bilo tako. Dolina je zelo, zelo zaznamovana, generacije so zaznamovane. Po drugi strani so pa seveda lokalna okolja, ki imajo višje cene, ampak nimajo tako degradiranega območja, kot ga imajo tam. Če pogledate sliko Velenja in Šoštanja pred 30 leti, so jezera tam, kjer so potopljene vasi in so se ljudje morali na silo izseliti z danes na jutri. Živim zelo blizu, kjer se vsak dan ali pa vsak teden čutijo tresljaji zaradi tresenja tal, prenapetosti, ker se ugreza v okolici in ometi v hišah so popokani. To se ne dogaja na Ravnah, to se ne dogaja v Mariboru.
Stabilizirali smo ceno energije in ne bomo ogrevanja izkoriščali za prestrukturiranje doline, ker to nikoli ni bil namen. To ni načelo pravičnega prehoda. Moramo pa z drugimi ukrepi poskrbeti, da bodo drugje in v drugih sistemih imeli nižje cene.
Kdaj ste bili kot minister najbolj zadovoljni?

Teh trenutkov je pa veliko. Ko sem izvedel, da smo dosegli cilj 25 odstotkov OVE, tu se je Slovenija trudila približno 15 let. Da smo dobri pri emisijah, smo že tretji znotraj EU v primerjavi izpred 10 let. Da v Evropi in v svetu končno Slovenijo prepoznavajo kot državo, ki je res konsistentna pri podnebnih politikah. Eno je, da ustanoviš direktorat za podnebje, ga daš v ime ministrstva, ampak ko dostaviš prve rezultate in rečejo po treh letih: "Vi ste pa konsistentni", ti zaupajo recimo predsedovanje skupščini mednarodne agencije IRENE.
Bi vas zanimal še en mandat, če bo Robert Golob sestavljal še eno vlado?
Jaz sem šel na bistveno nižjo plačo kot minister, ampak to sem vzel za misijo. Ekipa na ministrstvu je dobila upanje, da končno delamo nekaj dobrega za ljudi, za gospodarstvo na dolgi rok. Najbolj vesel bom, če se bova srečala po mojem mandatu in se bo drug minister z našimi ukrepi hvalil. Prav je tako, ker so dobro nastavljeni in dolgoročni. Instant politika z danes na jutri ni možna. Za neki ukrep potrebuješ zakon, uredbo, to je eno leto. Potem razpis, razpis se mora prijeti, da da rezultat.
Nisem prepričan, da sem razumel odgovor, kdaj bo torej drug minister, že v naslednji vladi ali kasneje?
Sem eden redkih, ki sem prišel v vlado, pa nisem zamenjal šefa. Ne vem, kaj bo, zelo nepredvidljivo je, veliko stvari se mora zložiti skupaj. Utrujen nisem. Zaradi ekipe me malo žgečka, da bi imel še en mandat, ker bodo dobri rezultati prišli. To me mika. Me pa odvrača ta histerija, negativa, zavajanje. Veste, kako se uredba spremeni od javne obravnave do sprejema? Zelo! Dali smo na primer uredbo o svetlobnem onesnaževanju šele v javno obravnavo, in je bilo popolnoma zlorabljeno. Noben minister se ni hotel tega lotiti, tudi meni bi bilo to najlaže pustiti drugemu ministru, ampak sem rekel, ne, svetlobno onesnaževanje je tudi stvar, ki zelo negativno vpliva na živali, ljudi in biodiverziteto. Pravica, da ti prekomerno osvetljuješ svoj dom, se neha na okenski polici spalnice tvojega soseda. To je zdaj neregulirano, seveda vsak gleda sebe, ampak tudi sosed potrebuje spanec, mir. Ugriznili smo v to jabolko, poskušali bomo z javno razpravo priti do neke kompromisne rešitve, prosimo za podporo medije, da zmanjšamo tudi svetlobno onesnaževanje. Povem vam, da marsikdaj zvok toplotnih črpalk manj moti kot svetlobno onesnaženje.
dezurni@styria-media.si
Moram pohvaliti novinarja za zelo dobro postavljena vprašanja. Očitno se na problematiko spoznata, kar je pri novinarjih danes velika redkost.
Kako to, da ovadba Kumra zaradi poneverjanja energetskega poročila nima večjega odmeva? Iz poštenega poročila je naredil hvalnico sončni in veterni energiji, kar je že pred leti odločno zavrnila s svojo raziskavo Svetovna banka, ki seveda natančno preučuje smiselnost investicij.… ...prikaži več Slovenci smo naveličani levičarskega kartelnega delovanja in uničevanja Slovenije. Potrebujemo nove volitve in UPANJE!!!! Nočemo po poti propada, kjer je vrata odprla neizmernim problemom ga. Merklova.
Kot da bi proti vetru scal!!!