Načeloma res velja, da toplotno izoliramo tiste dele hiše, ki so ogrevani, saj tako zmanjšamo toplotne izgube, ali drugače, preprečimo uhajanje toplote skozi zunanje stene in streho ven. Razumljivo je, da je poleg fasade treba izolirati tudi streho, če je pod njo mansarda. Če pa je podstrešje nebivalno, pa marsikdo na izolacijo tega preprosto pozabi ali pa celo meni, da je to stran vržen denar, saj prostora ne ogreva.
Takšno razmišljanje je napačno
Če je podstrešje neogrevano, potem medetažna plošča med zadnjim ogrevanim nadstropjem in njim predstavlja tako rekoč zunanjo steno, skozi katero se izgublja toplota. Zgolj streha, ki je tudi neizolirana, ne predstavlja nobene prepreke za uhajanje toplote iz ogrevanih prostorov navzgor.
Zato vsi strokovnjaki za gradbeno fiziko in energetski svetovalci vedno poudarjajo, da izolacija zunanjega ovoja hiše pomeni izolacijo fasade, tal proti neogrevani kleti ter izolacijo strehe, če je pod njo bivalni prostor, ali tal na podstrešju, če pod streho ni bivalnega prostora. V povprečju velja, da toplotna izolacija fasade v individualni hiši toplotne izgube lahko zmanjša do 35 odstotkov, izolacija strehe do 20 odstotkov in izolacija tal oziroma stropov kleti do 15 odstotkov.
Tla je treba nujno izolirati
Toplotna izolacija tal na neogrevanem podstrešju je torej nujna, če želimo zmanjšati toplotne izgube v hiši in hkrati poleti preprečiti pregrevanje bivalnih prostorov pod njim. Zato vprašanje, ali izolirati tla ali ne, ni pravo, še posebej, če vemo, da je prav izvedba izolacije na tem mestu precej preprosta, hitra in med cenejšimi. Večina jo lahko izvede kar sama.
Pred tem je treba vedeti le, ali bodo tla na podstrešju pohodna ali ne, lahko pa se odločimo tudi za kombinacijo obojega, kar je v praksi precej pogosto. Glede na to izberemo ustrezne toplotnoizolativne materiale in parne zapore ali ovire, če so te potrebne.
Izvedba odvisna od namena podstrešja
Najbolj preprosto bo, če tla na podstrešju ne bodo pohodna. Na lesena tla je treba najprej položiti parno oviro, če so betonska, pa izolacijo polagamo neposredno. To je lahko steklena ali mehka kamena volna, lahko pa se odločimo tudi za plošče iz ekspandiranega polistirena (EPS). Pri izbiri ni odveč vedeti, da sta steklena in kamena volna negorljivi in spadata v razred gorljivosti A1, med tem ko EPS spada v razred E.
Tretja možnost je kombinacija obojega, pri čemer na nepohodnem delu položimo samo izolacijo, pohodni del pa izdelamo tako, kot je opisano zgoraj.
Najmanj 20 centimetrov izolacije, raje pa več
Naslednje vprašanje je, koliko toplotne izolacije položiti. Če se držimo pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki predpisuje minimum, bi morali doseči toplotno prehodnost 0,20 W/m²K. To lahko dosežemo s približno 20 centimetri toplotne izolacije, odvisno od njene toplotne prevodnosti. Nekoliko strožje zahteve ima Eko sklad, pri katerem lahko tudi za ta poseg dobimo nepovratna sredstva.
Če želimo zadostiti zahtevam Eko sklada, mora biti razmerje med toplotno prevodnostjo in debelino izolacije manjše ali enako 0,14 W/m²K, kar pomeni približno 24 centimetrov toplotne izolacije. Subvencija znaša do 20 odstotkov vrednosti naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
