Pod streho > Varčna hiša
8465 ogledov

Napovedujejo nam najdražjo elektriko v Evropi

elektrika Saša Despot
Po napovedih ICIS naj bi imeli do leta 2025 v Sloveniji in na Hrvaškem najvišjo ceno elektrike v Evropi.

Razlogi za rast cene proizvodnje megavatne ure elektrike tičijo v rasti cen ogljika (izpusti ogljikovega dioksida), plina in premoga, pojasnjujejo v ICIS (Independent Commodity Intelligence Services), organizaciji, ki se med drugim ukvarja z informacijami, analizami in napovedmi na področju energetske oskrbe.

Težavo slovenske oskrbe z električno energijo vidijo v tem, da skoraj tretjina proizvodnje temelji na fosilnih gorivih, zato bodo cene ogljika, plina in premoga v naslednjih nekaj letih zelo vplivale na proizvodno ceno elektrike. Cene premoga in plina pa naj bi v Evropi rasle na račun cen ogljika.

Za letos in prihodnje leto tako bi proizvodna cena megavatne ure še vedno ostala pod 50 evri, ker naj bi, kot napovedujejo v ICIS, cena ogljika ostala pod 27 evri za tono izpustov ogljikovega dioksida. Po zadnjih podatkih Agencije za energijo pa je bila povprečna cena leta 2018 celo višja, ustalila se je pri skoraj 57 evrih.  

Vendar hkrati napovedujejo višje cene ogljika, do leta 2025 naj bi se povišala kar za 50 odstotkov in znašala nekaj več kot 35 evrov za tono izpustov. To pa naj bi podražilo proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah, zato pričakujejo, da bo do leta 2025 cena megavatne ure dosegla neverjetnih 75 evrov. 

Napovedana rast cen elektrike 

 

rast cen elektrike | Avtor: arhiv ICIS arhiv ICIS

 

Temnejša krivulja na grafu predstavlja rast cen proizvodnje električne energije v Sloveniji.

Glede na to, da zdaj elektrika v končni ceni za gospodinjstva predstavlja približno 30 odstotkov, bi to pomenilo, da bi namesto zdajšnjih 15 centov za kilovatno uro plačevali 25 centov. 

Ob koncu desetletja pa naj bi se zaradi nižjih cen ogljika tudi cena proizvodnje elektrike nekoliko znižala. V ICIS napovedujejo, da naj bi znašala 70 evrov za megavatno uro. Tak scenarij pa je verjeten le pod pogojem, da bodo vse do leta 2030 delovale vse zmogljivosti, v katerih elektriko proizvajamo iz lignita, v nasprotnem bo dražja, saj so stroški proizvodnje iz premoga in plina višji, poleg tega pa bi del elektrike morali uvoziti iz Avstrije. 

V organizaciji so pod drobnogled vzeli tudi proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Do leta 2030 naj bi le štiri odstotke elektrike proizvedli iz OVE, pri čemer so upoštevali sončno in vetrno energijo. Cena elektrike iz hidroenergije, ki predstavlja zelo pomemben del proizvodnje elektrike, pa bo v naslednjih letih odvisna od hidroloških razmer. 

Elektrika Veliki stroški Pod streho Toliko elektrike plačamo brez potrebe
 

Komentarjev 14
  • scharc 14:53 08.januar 2020.

    Vprašanje, če to povsem drži, je pa vsakemu s kančkom soli jasno, da bo treba TEŠ6 čim prej zapreti (že sedaj dela 50milijonov€ izgube na leto) Kmalu (2043) bo treba ugasniti tudi NEK in edina rešitev za ta velik izpad ...prikaži več proizvodnje je NEK2. Na noben način ne moremo finančno smotrno izključno z obnovljivimi viri nadomestiti ⅔ porabe električne energije.

  • vec 14:43 07.januar 2020.

    Evo zdej je čas za ELEKTRIČNO vozilo, novo toplotno črpalko in podobno. Treba je uvest da tisti ki imajo sončno el. lahko sebe odklopijo iz omrežja. ne pa da jim ostali plačujemo elektriko.

  • stromar 13:28 07.januar 2020.

    to že dolgo vemo, da bo račun za TEŠ na koncu x10, tudi vemo kdo bo to plačal