Že od začetka leta 2023 velja pravilnik, ki določa tehnične zahteve za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije, bolj znane kot balkonske sončne elektrarne.
Brez soglasja, priključitev v vtičnico
Te naj bi bile vsaj delna rešitev za vse, ki si klasične samooskrbne sončne elektrarne ne morejo privoščiti ali pa za postavitev nimajo primernih pogojev, kar je še posebej pogosto v večstanovanjskih blokih.
Vtično sončno elektrarno pa lahko namesti vsak, ki ima balkon, saj se zelo preprosto namesti na balkonsko ograjo, lahko tudi na fasado ali preprosto na balkon. Priključi pa se v vtičnico.
Zanjo tudi ne potrebuje soglasja elektrodistributerja, prav tako niso potrebna soglasja sosedov ali upravnika v večstanovanjski stavbi. Namestitev je preprosta in ne zahteva nobenih gradbenih posegov, prav tako ne elektroinštalaterja.
Edina omejitev balkonskih sončnih elektrarn je izhodna moč. Ta skladno s prej omenjenim pravilnikom ne sme biti večja od 600 vatov. To pomeni, da naprava v omrežje nikoli ne oddaja več kot 600 vatov.
Smisel balkonske sončne elektrarne je, da v času, ko sije sonce, proizvaja električno energijo, ki jo neposredno porabljajo hišni električni aparati, kot so hladilnik, televizor, pralni stroj, računalnik ... Česar ne porabijo, pa gre v omrežje.
1000-krat manj kot v Nemčiji
Po dobrih dveh letih, odkar je bil pravilnik sprejet, so na portalu Naš stik, izdajatelj katerega je Eles, preverili, ali so se balkonske sončne elektrarne v Sloveniji prijele. "Po statističnih podatkih družbe Eles je v Sloveniji prijavljenih 742 balkonskih sončnih elektrarn. Največ jih imajo na območju Elektra Maribor – tam jih je prijavljenih 215. Elektro Ljubljana jih je do sredine aprila zaznal 205, na območju Elektra Celje jih je 164, za Elektro Primorska je podatek 115 priklopljenih balkonskih sončnih elektrarn, za Elektro Gorenjska pa 43," pišejo.
Številka je 1000-krat manjša kot v Nemčiji, kjer so do konca 2024 našteli 716.000 balkonskih sončnih elektrarn. Ob tem velja dodati še, da je omejitev teh naprav v Nemčiji nekoliko višja, saj lahko v omrežje oddajajo do 800 vatov.
Interne napeljave ne dopuščajo več
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za omenjeni portal pojasnili, da je bila meja 600 W postavljena zaradi omejitev v internih napeljavah hiš in stanovanj. "Varno omejevanje v omrežje oddane moči ob večji moči proizvodne naprave bi bilo tehnično že nekoliko zahtevnejše in takšne naprave ne bi mogli samo priključiti v vtičnico. Večja moč bi ob hkratnem delovanju drugih porabnikov lahko preobremenila napeljavo prek projektirane vrednosti, posledici pa sta možnost pregrevanja in povečana možnost požara".
Večjega števila balkonskih sončnih elektrarn na ministrstvu ne bodo spodbujali s subvencijami. "Slovenska zakonodaja je na tem področju napredna in je prehitela evropsko direktivo. Kar se tiče subvencij, trenutno za balkonske sončne elektrarne niso načrtovane, ker ocenjujemo, da niti niso potrebne".
Proizvodnja 15 odstotkov porabe
Naložbe so vedno pogojene z vračilno dobo, zato je na mestu vprašanje, ali se tako majhna sončna elektrarna, kot je balkonska, sploh splača in komu. Kot navajajo na portalu Naš stik, lahko balkonska sončna elektrarna z močjo 600 W proizvede približno 0,69 MWh električne energije letno.
"Pri enem izmed ponudnikov balkonskih sončnih elektrarn pojasnjujejo, da bi lahko takšna elektrarna pokrila približno 15 odstotkov letne porabe povprečnega slovenskega gospodinjstva, ki znaša okoli 4,5 MWh".
Pri čemer je dejanska proizvodnja odvisna od dejavnikov, kot so orientacija in naklon panelov, senčenje in lokalne vremenske razmere.
Vračilna doba od štiri do devet let
"Ob vsem tem velja tudi neizpodbitno dejstvo: izplen je odvisen predvsem od tega, koliko proizvedene elektrike lahko uporabnik dejansko porabi sproti. Ker sistem ni vključen v shemo neto meritev, se presežek energije ne kompenzira – česar ne porabiš takoj, gre v omrežje brez nadomestila. Zato so idealni uporabniki tisti, ki so čez dan doma ali imajo osnovne porabnike (hladilnik, računalnik, modem, TV) stalno priključene".
Letna proizvodnja enega ali dveh panelov na balkonu je lahko od 700 do 900 kWh. Pri ceni približno 0,16 evra na kWh to pomeni letni prihranek od 110 do 140 evrov. Glede na začetno naložbo, ki so jo na portalu ocenili od 600 do 1000 evrov, je povprečna doba povračila od štiri do devet let. "To je precej konkurenčno glede na druge energetske naložbe. Po tem obdobju sistem deluje še vsaj od 10 do 15 let in proizvaja elektriko brez dodatnih stroškov".
Raziskava strokovnjakov z mariborske fakultete za energetiko, računalništvo in informatiko pa kaže, da je povračilna doba še krajša. Ob enaki višini naložbe se ta povrne treh do petih letih. "Res pa je, da je šlo za izračun v obdobju izjemno visokih cen električne energije, ki so bile posledica energetskega šoka pa začetku vojne v Ukrajini".
Več jih bo, ko bo cena elektrike višja
Po mnenju Nine Hojnik, predsednice Združenja slovenske fotovoltaične industrije, se bo število balkonskih elektrarn verjetno povečevalo, bo pa po njenem mnenju veliko odvisno tudi od cene električne energije: "Balkonske sončne elektrarne se bodo mogoče prijele, če se bo cena elektrike zvišala".
V njih pa vidi predvsem rešitev za napajanje klimatskih naprav. "Po moji oceni so balkonske sončne elektrarne najboljše za hlajenje prostorov. Tu je potencial, da se proizvedena energija neposredno sproti porablja. Če imaš neposredno proizvodnjo energije, ki jo porabiš takoj, bi tukaj morala biti računica."
katarina.n.mal@styria-media.si
Problem je, da zakonodaja vseeno ni tako napredna kot pri Nemcih. Pri trofaznem priključku moraš paziti na katero fazo priključiš panele, da so vsi stalni porabniki na isti fazi. Drugače lahko recimo hladilnik laufa in kuri elektriko iz omrežja na… ...prikaži več eni fazi, paneli pa po drugi oddajajo v omrežje in za kazen plačuješ omrežnino...Bedna izmišljena omejitev na papirju, da gospodinjstva ne konkurirajo državnim energetskim gigantom in forsiranje v nakup večjih naprav (ki so tudi edine subvencionirane).