Pod streho > Varčna hiša

Ste izvedeli kaj koristnega, novega, zanimivega… Kliknite tukaj in Žurnal24 izberite za svoj prednostni vir novic na Googlu.

Odjemalci nič krivi, a večina plačuje več zaradi neučinkovitih dobaviteljev

Ogrevanje, gretje, položnica Profimedia
Podatki o učinkovitosti distribucijskih daljinskih sistemov toplote niso najbolj spodbudni, veliko gospodinjstev še vedno plačuje prispevek, ki bi ga lahko bili oproščeni.

V nadaljevanju preberite:

  • Zadnji podatki o učinkovitosti daljinskih sistemov toplote.
  • Zakaj veliko sistemov ni učinkovitih in kateri so?
  • Kako to vpliva na končno ceno za gospodinjskega odjemalca? 

Po zadnjih dostopnih podatkih Agencije za energijo se je leta 2024 s toploto iz daljinskih sistemov ogrevalo 146.881 gospodinjstev, ob tem pa zadnje poročilo o učinkovitosti sistemov za leto 2025 kaže, da je le dobra polovica sistemov energijsko učinkovitih.

Od 119 distribucijskih sistemov, ki so toploto dobavljali lani, kriterije energijske učinkovitosti izpolnjuje 69 sistemov oziroma 58 odstotkov, vsi drugi so neučinkoviti.

Kaj pomeni, da je sistem za dobavo daljinske toplote učinkovit? Distributer mora na letni ravni zagotovi toploto iz vsaj enega od naslednjih virov:

  • vsaj 50 odstotkov toplote mora biti proizvedene posredno ali neposredno iz OVE
  • vsaj 50 odstotkov proizvedene toplote mora predstavljati odvečna toplota,
  • vsaj 75 odstotkov toplote mora biti proizvedene iz soproizvodnje ali
  • vsaj 50 odstotkov toplote mora biti rezultat kombinacije toplote iz najmanj dveh zgoraj navedenih virov.

Večina izpolnjuje kriterij OVE

Enega od navedenih pogojev je lani izpolnilo 48 od 61 distribucijskih sistemov, ki jih upravljajo gospodarske javne službe GJS), 13 pa jih je bilo neučinkovitih.

Še bolj skrb vzbujajoči so podatki o učinkovitosti lastniških sistemov, saj je od 35 učinkovitih le šest, kar pomeni le 17 odstotkov.

Med tržnimi sistemi, teh je bilo lani 23, pa je bilo učinkovitih večina, in sicer 15, kar predstavlja dobrih 65 odstotkov.

Glede na nedavno objavljene podatke Agencije za energijo o učinkovitosti daljinskih sistemov lahko ugotovimo, da kriterij obnovljivih virov energije (vsaj 50 odstotkov) izpolnjuje 55 oziroma manj kot polovica vseh sistemov. Pri tem pa 25 od 61 sistemov GJS toploto v celoti zagotavlja iz OVE, še nekaj pa se jih približuje 100 odstotkom OVE. V celoti toploto iz OVE zagotavlja tudi 13 tržnih in pet lastniških sistemov. Največkrat gre za uporabo lesne biomase.

Učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja | Avtor: Agencija za energijo Agencija za energijo
V ljubljanskem TE TOL-u, ki je med večjimi sistemi v državi, je iz OVE proizvedeno le dobrih 16 odstotkov toplote, v mariborskem sistemu pa nekaj manj kot 18 odstotkov. Nekoliko boljši so v Velenju in Celju, kjer iz OVE proizvedejo približno 40 odstotkov toplote.

Kriterija uporabe odvečne toplote ne izpolnjuje nobeden od distribucijskih sistemov, kriterij vsaj 75 odstotkov iz SPTE pa izpolnjuje šest sistemov, med njimi tudi ljubljanski, zaradi česar je uvrščen med učinkovite sisteme, mariborski sistem pa izpolnjuje učinkovitost na podlagi kombiniranega kriterija. 

Med neučinkovitimi sistemi so sistemi v Novi Gorici, Murski Soboti, Velenju, Kranju, Kamniku, Novem mestu, Krškem, Kopru tudi nekateri sistemi v Mariboru in na Koroškem. Podrobnejše podatke o učinkovitosti posameznega daljinskega sistema lahko preverite tukaj.

Zakon predvideva oprostitev plačila prispevka OVE

Težava neučinkovitosti daljinskega sistema distribucije toplote je dvojna. Neučinkoviti sistemi ne izpolnjujejo zakonskih obvez, saj jim zakon o učinkoviti rabi energije nalaga, da bi najkasneje do konca lanskega leta morali postati učinkoviti. Za kar so predvidene tudi visoke kazni.

Zakon o spodbujanju rabe OVE določa, da so končni odjemalci, ki toploto prejemajo iz učinkovitih sistemov, v katerih je ta v celoti proizvedena iz OVE ali odvečne toplote, oproščeni plačila prispevka OVE. Ta trenutno znaša 0,99045 evra/MWh brez DDV. 

V distribucijskih sistemih pa se za zdaj, zadnji podatki so za leto 2024, večina toplote proizvaja iz plina, njegov delež je bil dobrih 47 odstotkov, sledi mu premog z 31 odstotki, delež nafte in naftnih derivatov, kot primarnih energentov je v strukturi znašal 0,74 odstotka, obnovljivi viri (lesna biomasa, geotermalna energija) skoraj 19 odstotkov, mešani komunalni odpadki pa dober odstotek.

Distributerji so predlani gospodinjskim odjemalcem dobavili skoraj 37 odstotkov oziroma 768,5 GWh vse proizvedene koristne toplote.

Distributerji toplote so za ogrevanje in hlajenje objektov, pripravo sanitarne tople vode in industrijske parne procese distribuirali 1.956 GWh toplote, odjemalcem pa dobavili li 1.593 GWh. Razlika so izgube pri distribuciji toplote v višini 363 GWh.

katarina.n.mal@styria-media.si

Komentarjev 1
  • atamama 06:49 21.maj 2026.

    In kazni? In inšpektorji? Nič, nobenega, saj itak plača končni potrošnik, ostalo je pesek v oči tistim ki plačujejo....