Pot do sončne elektrarne se je vlekla pet let, na tej točki so skoraj obupali

Medtem ko so na področju samooskrbe z električno energijo sončne elektrarne na individualnih hišah doživele izjemno ekspanzijo, po zadnjih podatkih jih je približno 60.000, pa takšne naprave na strehah večstanovanjskih stavb lahko preštejemo na prste ene roke. 

(Ne)enostavni zeleni prehod

Na zadnji, 11. Slovenski fotovoltaični konferenci, ki jo organizira Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je problematiko naložb v skupnostne sončne elektrarne na strehah večstanovanjskih stavb predstavil Miha Berlič, prokurist upravnika SPL. Projekt, ki je eden redkih v Sloveniji, je slikovito poimenoval (ne)enostavni zeleni prehod. 

Da je etažnim lastnikom bloka na Smoletovi ulici v Ljubljani naložba uspela, je moralo biti izpolnjenih precej pogojev, pa je kljub temu od ideje do končne izvedbe in priključitve sončne elektrarne v omrežje preteklo pet let, ali kot pove Berlič, preživeli so petletno odisejado. 

Ključno: socialna povezanost in finančna zmožnost

Osnovni pogoj, da takšna naložba lahko uspe, je po besedah Berliča, socialni kapital oziroma socialna povezanost stanovalcev v bloku. Drugi pogoj je finančna sposobnost, tretji pa tehnično in organizacijsko znanje. Na drugi strani pa sta zaviralca naložb zakonodaja in birokracija. 

Socialna povezanost stanovalcev v bloku je po mnenju Berliča bistvo, saj brez te ni možnosti, da bi se tako velika in zahtevna naložba, kot je naložba v skupnostno sončno elektrarno, sploh lahko začela, kaj šele realizirala. Ključna ovira pri odločitvah so namreč heterogeni interesi, saj so nekateri bolj naravnani na trenutne stroške, drugi gledajo dolgoročno, ter pomanjkanje medsebojnega zaupanja. V stavbah, kjer etažni lastniki poznajo drug drugega, se odločitve o skupnih energetskih naložbah lažje dosežejo.

Stanovalci v omenjenem bloku imajo precej socialnega kapitala, kar so dokazali v preteklosti, ko so od 2008 do 2016 izpeljali več drugih naložb, med njimi so obnova nepohodne strehe, energijska sanacija in izvedba fasade, tudi prenova pohodne strehe, ureditev okolice ...

Gre za zelo urejeno stavbo, zgrajeno leta 1961, v kateri je 76 stanovanj, dva poslovna prostora in 10 garaž, v njej pa prebiva približno 140 stanovalcev, ki za stavbo zelo dobro skrbijo. 

Gonilo naložbe: aktivni etažni lastniki

Tudi to Berlič šteje med prednosti, zaradi katerih je izvedba večjih naložb lahko sploh verjetna. Poleg tega izpostavi drugi zelo pomemben pogoj, to je vsaj nekaj zelo aktivnih etažnih lastnikov, ki so pripravljeni projekt predstaviti drugim in ga v sodelovanju z upravnikom ter v neki fazi tudi z izvajalcem peljati vse do zaključka. 

V bloku na Smoletovi sta že leta 2019 dva etažna lastnika, ki predstavljata nadzorni odbor, prevzela to vlogo in razvila idejo o sončni elektrarni, ki sta jo potem v formalnih in neformalnih pogovorih predstavljala ostalim etažnim lastnikom. 

Nujno: formalni in neformalni pogovori

Po kovidnem letu 2020, ko se je projekt nekoliko ustavil, sta v sodelovanju z upravnikom leta 2021 organizirala še več sestankov in neformalnih pogovorov, predstavljala projekt, njegove prednosti in koristi odgovarjala na vprašanja, razblinjala dvome in strahove stanovalcev. Sočasno so potekala preverjanja o možnostih priključitve na Elektro Ljubljana, zbiranje informacij o možnih ponudnikih sončnih elektrarn. 

Leta 2022 so prišli do faze, ko so začeli dejansko zbirati podpise oziroma potrjevati sklepe o naložbi. Kot pove Berlič, je to potekalo brez večjih težav ali zapletov, saj so v letih pred tem skozi pogovore odpravili večino dvomov. 

V tem času so tudi potekali dogovori o ključu, po katerem se bo delila proizvedena električna energija, o finančni konstrukciji naložbe in vzdrževanju, kar so vse napisali v pogodbo o medsebojnih razmerjih. Kot poudari Berlič, je to dobro urediti sočasno, ko se zbirajo soglasja, saj je takrat to najlažje uskladiti. 

Nedoslednosti v zakonodaji

Soočali so se tudi z nedoslednostmi v zakonodaji. Medtem ko stanovanjski zakon predpisuje 50-odstotno soglasje za naložbo v sončno elektrarno, pa resorna zakonodaja predvideva 75-odstotno soglasje. Zaplete se lahko tudi pri kreditiranju naložbe, če se posojilo jemlje v breme rezervnega sklada. Za to je treba pridobiti 100-odstotno soglasje. 

Naslednje leto so izbirali izvajalca, pri čemer so imeli precejšnje težave. Leta 2023 so izvajalci imeli zelo veliko dela z individualnimi sončnimi elektrarnami, redko kdo pa se je ukvarjal s postavljanjem skupnostnih naprav. Kljub temu jim je uspelo pridobiti dve ponudbi in po kar dolgotrajnem usklajevanju pogodbe izbrati izvajalca, tako da so paneli na strehi bloka stali leta 2023. 

Birokracija brez konca

Sledil je boj s časom, saj je bilo treba sončno elektrarno leta 2024 priključiti v omrežje, če so etažni lastniki želeli ujeti shemo net metering, pri tem pa so naleteli na veliko nejasnih napotkov in usmeritev ter na nepoznavanje posebnosti odločanja in zastopanja v primeru večlastniških stavb. Birokraciji ni bilo videti konca.

Podpisati je bilo treba pogodbo o uporabi omrežja in o priklopu sončne elektrarne, za kar je potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov. Vzpostaviti je treba samooskrbno skupnost, se dogovoriti za priklop in prevzem sončne elektrarne, pri čemer obrazci za to sploh ne obstajajo, poleg tega ni jasno, kdo je podpisnik pogodb.

Sledilo je dogovarjanje z različnimi dobavitelji električne energije, saj etažni lastniki nimajo pogodb sklenjenih z enim oziroma istim dobaviteljem, kar je bilo izjemno zamudno. Odločili so se namreč, da bodo pretežni del proizvedene električne energije porabljali individualno in ne v skupnih prostorih. 

Različna navodila predstavnikov elektrodistributerja, ki bi moral prevzeti sončno elektrarno in jo priključiti v omrežje, pa so bila skoraj razlog, da bi vodilna med etažnimi lastniki obupala. Eden od njiju je celo razmišljal o demontaži panelov, saj zapletom ni bilo videti konca. 

Rešitev: ureditev zakonodaje in jasna navodila

Miha Berlič je na konferenci pristojne pozval, naj uredijo zakonodajo, da bo medresorsko usklajena, predvsem pa je treba poenostaviti odločanje etažnih lastnikov in dostopnost do finančnih virov. Postaviti je treba tudi jasna pravila za prevzem in priklop sončne elektrarne v omrežje, vključno s potrebnimi pogodbami in soglasji. V javnosti pa spodbuditi družbeno klimo, ki bo bolj naklonjena zelenim naložbam, v tem primeru skupnostnim sončnim elektrarnam na strehah večstanovanjskih stavb. 

katarina.n.mal@styria-media.si