Pod streho > Varčna hiša
9731 ogledov

Pripadla naj bi toplotnim črpalkam in daljinskim sistemom, drva bi ukinili

Elektrika omrežje Profimedia
Na okrogli mizi o prihodnosti trajnostnega ogrevanja sta stališča soočili politika in stroka.

V torek, 10. septembra, je na MOS v Celju potekala okrogla miza o prihodnosti trajnostnega ogrevanja v Sloveniji, ki sta jo organizirala Energetika.net in podjetje Kronoterm. 

Izhodišče razprave je bila zaveza, sprejeta na nivoju Evropske unije, da do leta 2030 delež rabe obnovljivih virov energije (OVE) povečamo na 32 odstotkov, kar naj bi bil po besedah Erika Potočarja z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo realno dosegljiv cilj. Ob tem velja pripomniti, da niti cilja, ki smo si ga zastavili do leta 2020, ki je 25 odstotkov OVE, ne bomo dosegli.

Toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje so prihodnost

Zastavljene cilje naj bi v prihodnje med drugim dosegli z vgradnjo vse večjega števila toplotnih črpalk za ogrevanje in tudi pripravo tople sanitarne vode, pomembno vlogo pri tem pa naj bi predvsem v strnjenih naseljih in mestnih občinah imelo tudi daljinsko ogrevanje, pa naj gre za toploto iz toplarn, ali daljinske sisteme na zemeljski plin in lesno biomaso. 

Podatki, ki jih je predstavila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, potrjujejo, da se vse več gospodinjstev odloča za ogrevanje s toplotno črpalko, saj so v Eko skladu leta 2018 razdelili približno pet tisoč subvencij za te naprave, za letos pa ocenjujejo, da jih bodo razdelil za sedem tisoč novih toplotnih črpalk. Za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso so lani razdelili 1500 subvencij. 

Električno omrežje bo v prihodnje zagotovo preobremenjeno

Da so toplotne črpalke dobra izbira za ogrevanje, so se strinjali vsi sogovorniki, vendar se hkrati zavedajo, da bo njihova številčnost v prihodnje prinesla tudi precej težav zaradi obremenitve elektro omrežja. Predstavnik družbe ECE Marko Štrigl je povedal, bo v prihodnje treba električno omrežje nadgraditi, hkrati pa se prodajalci soočajo z vse večjimi težavami napovedovanja porabe elektrike njihovih odjemalcev. 

Hrup toplotnih črpalk in PM10 delci so težava

Drug zadržek, povezan s toplotnimi črpalkami, je hrup, ki ga povzročajo zunanje enote naprav zrak/voda, te so namreč najpogostejša izbira uporabnikov. Ponekod je to že težava, z njihovo vse večjo uporabo pa bo postala še večja. 

Pri ogrevanju z lesno biomaso je velika težava onesnaževanje s PM10 delci, ki so posledica starih kurilnih naprav in tudi nepravilnega kurjenja lesa, je poudaril Alojz Poredoš iz Slovenskega združenja za energetiko. 

Kot na dlani je torej vprašanje, kakšno politiko voditi v prihodnje, da bo ogrevanje kar se da učinkovito, udobno in  prijazno, tako do človeka, kot do okolja. Rešitve, o katerih razmišljajo predvsem strokovnjaki, pa so več kot zanimive. 

Pogoje za subvencije Eko sklada je treba zaostriti

Subvencijska shema Eko sklada že desetletje kaže dobre rezultate, zato so se strinjali, da mora tako ostati, saj so prav subvencije tiste, ki državljane najbolj spodbujajo k temu, da posodabljajo svoje ogrevalne sisteme. Vendar je treba pogoje za subvencije na nekaterih področjih spremeniti, celo zaostriti. Predstavnik Kronoterma Dean Besednjak tako Eko skladu predlaga, da zaostri pogoje
dodeljevanja subvencij za toplotne črpalke in loči zrnje od plev. 

Toplotna črpalka | Avtor: Profimedia Profimedia
Po njegovih besedah bi morale biti do subvencije upravičene le toplotne črpalke, ki izpolnjujejo več različnih kriterijev in ne zgolj kriterija učinkovitosti. Upoštevati bi morali tudi, kolikšne emisije hrupa povzroča toplotna črpalka, kolikšne so emisije delcev, in kakšen je njen okoljski odtis v življenjski dobi. Glede na to bi se moralo določiti, katera toplotna črpalka sploh lahko dobi subvencijo in koliko, nikakor pa naj ne bi vse dobivale enak odstotek, ki je zdaj največ 20 odstotkov.

Na Eko skladu bodo predloge proučili in jih pogledali celovito, vendar pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi zaradi zaostritve pogojev v subvencijski shemi ostale praviloma dražje toplotne črpalke, s tem pa bi predvsem omejili občane, je na predlog Besednjaka odgovorila Mojca Vendramin.  

Razmislimo o ukinitvi individualnih kotlov na drva

Do nekaterih subvencij, ki jih za ogrevalne naprave podeljuje Eko sklad, je zadržan tudi Alojz Poredoš, ki je predlagal, da začnemo razmišljati o tem, da umaknemo individualne kotle na drva. Težave s kakovostjo zraka so zaradi prekomernih količin PM10 delcev ponekod pozimi prevelike. Umik teh so v združenju že predlagali, vendar, kot je povedal Poredoš, se na pristojnem ministrstvu na predlog v preteklosti niso odzvali. 

Kurjenje lesne biomase in s tem povezano onesnaževanje zraka je zagotovo izziv, se je strinjal Erik Potočar. Vendar je dejstvo, da ogrevanja na drva ljudem ne moremo preprosto vzeti, je bil jasen. Lesna biomasa je zelo razširjen in tudi cenovno dostopen vir ogrevanja, ki marsikje rešuje energijsko revščino, te pa v Sloveniji ni malo. Bolj smiselno bi bilo, da v tistih strnjenih naseljih, kjer možnosti daljinskega ogrevanja še ni, razmislijo o tem. 

Drva | Avtor: Profimedia Profimedia

Ena od rešitev je model krmiljenega odjema

Bolj zahtevno je vprašanje, kako bomo v prihodnje rešili zadrego s preobremenjenim elektro omrežjem, ki ga poleg številnih toplotnih črpalk v zadnjem času obremenjujejo še sončne elektrarne in električni avtomobili, vseh pa naj bi bilo z leti še več. 

Ena od rešitev, poleg velikih vlaganj v elektro omrežje, je model krmiljenega odjema. Preprosto povedano to pomeni, da bi imel prodajalec elektrike možnost, da v konicah toplotno črpalko na daljavo izključi, odjemalec elektrike pa bi se takrat ogreval s toploto, shranjeno v zalogovniku, prigrajenem toplotni črpalki. 

Kar pa je po besedah Marka Štrigla za zdaj težko izvedljivo, saj se odjemalci zagotovo s tem ne bodo strinjali. Vse dokler je elektrika tako poceni in dokler ne bi dvignili vsaj cen elektrike v konicah, po njegovem mnenju odjemalci ne bodo videli pravega smisla v eni ali dveh stopinjah Celzija manj v njihovih domovih.

Pilotni projekt z 20 toplotnimi črpalkami 

Vendar je precej verjetno, da bo prihodnost šla v tej smeri. Podobni modeli krmiljenega odjema so že praksa v tujini, pilotni projekt pa bo letošnjo zimo skupaj z različnimi partnerji izvedel tudi Kronoterm. V okviru projekta Aktivni odjemalec, bo imel prodajalec nadzor nad 20 toplotnimi črpalkami, ki so opremljene z naprednimi algoritmi. Ti pa omogočajo, da bo prodajalec elektrike lahko krmilil sistem tako, da uporabnik tega sploh ne bo občutil, njegovo toplotno udobje se ne bo poslabšalo, je pojasnil Dean Besednjak.

V prihodnje le pametne toplotne črpalke in SPTE

Da je to prihodnost, se strinja tudi Peter Novak, strokovnjak za energetiko. Predlagal je, da zakonodajalci pripravijo predpise, ki bi dovoljevali le vgradnjo interaktivnih toplotnih črpalk, ki lahko komunicirajo z elektro omrežjem, obvezno pa morajo imeti zalogovnik toplote za pokrivanje potreb v konicah, ko bi se toplotne črpalke izključile. Predlaga tudi predpis, po katerem bi se v daljinskih sistemih na lesno biomaso lahko vgrajevale le kogeneracije za soproizvodnjo toplote in elektrike, prav tako pa naj bi se javne stavbe, ki imajo samostojno ogrevanje, lahko grele zgolj s kogeneracijami. 

Najprej energijsko prenovimo stavbe

Znanja je dovolj, sestanejo naj se največji umi v državi in najdejo rešitve, ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edina prava pot do zmanjšanja rabe energije za ogrevanje in večji delež OVE intenzivna energijska prenova stavb. Že pred leti smo si zadali cilj, da bomo do leta 2030 energijsko prenovili od 1,3 do 1,7 milijona kvadratnih metrov stavb, pa smo svetlobna leta daleč od tega, a ne na področju individualnih hiš, temveč je stanje katastrofalno na področju večstanovanjskih stavb, javnih, poslovnih in industrijskih stavb, je razpravo zaključil Marko Umberger, predsednik Slovenskega društva za sončno energijo.
 

Komentarjev 18
  • rajko13 21:41 12.september 2019.

    Daljinsko ogrevanje je velika sistemska goljufija. Najprej se toplotni števci nenormalno vrtijo, nakar je cena kWh nenormalna, ker se nad toplovodom tali sneg tudi v najhujši zimi. Vse to plačujejo uporabniki. Sledi še DDV. Tako je v Železnikih.

  • Papcar 18:04 11.september 2019.

    Sit človek, lačnega ne vidi in visokoleteči cilji teh veleumov so zgolj dokaz, da je njihov vid in sposobnost dojemanja socialnega položaja velike večine ljudi v družbi omejen na osebke s 5000 EUR+ mesečnega prihodka. Ko bodo ti veleumi naumili ...prikaži več sistem , ki bo zaščitil najšibkejše brez da jih bo postavil za drugorazredne se lahko pogovarjamo dalje in ravno o tem bi se ti veleumi morali pogovarjati, namesto da bluzijo mokre želje kako bi bilo če bi bili vsi srečni in bogati.

  • marsal 17:06 11.september 2019.

    mi v Sloveniji se bomo trudili v Amazoniji pa bodo požigali obmožja površine za 3 Slovenije !! Saj vendar zrak kroži okoli planeta , ali ne ?! Se motim ??

Sorodne novice