Stroške za elektriko naj bi trajno znižali

Vprašanje energije je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu na evropskem parketu spet v ospredju, so za Žurnal24 sporočili z direktorata za energijo pri Evropski komisiji, ki je predstavila ukrepe za spodbuditev naložb v domače rešitve čiste energije, povečanje odpornost in znižanje cen električne energije. V središču ukrepov pa so evropska gospodinjstva.

Kot navajajo, je cilj programa Paket za energijo za državljane, cenovno dostopna, čista energija za gospodinjstva, saj je to bistveni pogoj za varno in dostojno kakovost življenja brez revščine.

V okviru omenjenega programa Evropska komisija izpostavlja štiri ključne stebre in poziva države članice, da izvedejo ustrezne ukrepe. To so znižanje računov za energijo za gospodinjstva, zaščita in opolnomočenje potrošnikov, boj proti energetski revščini in učinkovito izvajanje obstoječe zakonodaje EU.

Korak naprej pa so konkretni predlogi, kako države članice lahko ukrepajo.

Znižajte DDV in trošarine

Nacionalni davki na energijo in način izračuna omrežnin so večinoma v pristojnosti držav članic in njihovih regulativnih organov, kar jim daje orodja za izboljšanje cenovne dostopnosti energije, navajajo v programu.

Davke in dajatve na električno energijo, ki v povprečju predstavljajo 25 odstotkov cene za gospodinjstva, države lahko znižajo na minimalno raven EU, pri čemer imajo v mislih predvsem stopnjo DDV in trošarino. V Sloveniji so v zadnjem četrtletju lani DDV in dajatve, brez omrežnine, za povprečnega gospodinjskega porabnika predstavljali 22,3 odstotka končnega računa.

To bi imelo takojšen učinek na cene elektrike in bi hkrati prispevalo k hitrejši elektrifikaciji končne rabe energije, še dodajajo.

S tem ukrepom bi bili po navedbah komisije povprečni računi za električno energijo nižji za 14 odstotkov oziroma v povprečju za približno 200 evrov na leto.

Pravična omrežnina

Drugi ukrep se nanaša na omrežnino, ki v povprečju predstavlja od ene četrtine do ene tretjine stroška na računu, kar ključno vpliva na dostopnost energije. V Sloveniji je v lanskem zadnjem četrtletju predstavljala 22,5 odstotka končnega zneska na računu. Skupaj pa so dajatve, DDV in omrežnina predstavljali 45 odstotkov končnega zneska.

Zakonodaja EU ščiti potrošnike tako, da zahteva, da upravljavci omrežij zaračunavajo le stroške, ki so utemeljeni na dejanskih stroških, pregledni, upoštevajo potrebo po varnosti in prožnosti omrežja ter odražajo dejansko nastale stroške. Po zagotovilih Agencije za energijo, naj bi zdajšnji obračun energije, čeprav je ob uvedbi dvignil veliko prahu, zagotavljal prav to.

Posebej pa naslavljajo energetske skupnosti, ki so lahko deležne nagrad v obliki prožnih omrežnin, saj proizvajajo energijo za lastno rabo ali jo delijo s sosedi, s čimer zmanjšujejo uporabo omrežij in s tem potrebne naložbe.

Leta 2025 je Komisija objavila smernice o omrežninah, da bi nacionalnim regulativnim organom pomagala ohranjati nizke omrežne stroške in s tem tudi nižje račune za potrošnike. Hitro izvajanje teh smernic bo pomagalo znižati omrežnine za vse potrošnike.

Namesto subvencij, nove finančne storitve

Tretji ključni ukrep, ki ga države lahko izvedejo za znižanje stroškov za električno energijo, je uporaba čistih in učinkovitih tehnologij v gospodinjstvih.

Energetske oznake EU že prikazujejo možnosti prihrankov in potrošnikom nudijo koristne informacije, na primer pri odločitvah o nakupu gospodinjskih aparatov za dom.

Komisija pa poziva države in podjetja, naj presežejo pristop, ki temelji zgolj na subvencijah, ter razvijejo inovativne energetske storitve in finančne rešitve – na primer sheme, ki združujejo socialni najem z možnostjo kritja začetnih kapitalskih stroškov, modele ogrevanja kot storitve ali prilagodljive tarife za toplotne črpalke in stroške vzdrževanja.

Nekatere države so že uvedle inovativne modele financiranja, vključno s socialnim najemom. Podjetja na nekaterih trgih strankam ponujajo sisteme čistega ogrevanja (vključno z vzdrževanjem), pri čemer lahko potrošniki stroške plačujejo v prilagodljivih mesečnih obrokih.

Komisija bo skupaj z državami članicami in deležniki v okviru Evropske koalicije za financiranje energetske učinkovitosti razvijala praktične in inovativne modele energetskih storitev ter finančne rešitve, tudi pristope, ki presegajo subvencije.

Večja odgovornost dobaviteljev in menjave

Države naj bi tudi bolj spodbujale gospodinjstva k zamenjavi dobavitelja energije. V komisiji ocenjujejo, da povprečno gospodinjstvo na leto izgubi 150 evrov, ker ne zamenja dobavitelja. Eden od razlogov je pomanjkanje preglednosti, česar Sloveniji ne gre očitati, saj so primerjalniki cen lahko dostopni in pregledni.

Pa vendar naj bi države zagotovile, da bi dobavitelji energije svojim strankam vsaj enkrat letno dali “nasvet o najboljši tarifi”, ki temelji na njihovi dejanski porabi energije. Hkrati naj bi uvedli sistem zgodnjega opozarjanja, če obstaja tveganje, da bo raba energije bistveno presegla raven, predvideno ob sklenitvi pogodbe, ali kadar je na voljo cenejša ponudba.

Takšne storitve bi potrošnikom omogočile, da hitro ukrepajo in po potrebi spremenijo pogodbo (npr. iz variabilne v fiksno), kar bi pozitivno vplivalo na njihove račune za energijo.

Pri menjavi dobavitelja pa bo komisija določila tehnična pravila, na podlagi katerih se menjava lahko izvede v 24 urah.

Lastna energija in souporaba

V okviru drugega stebra, ki opredeljuje opolnomočenje in zaščito potrošnikov komisija poziva k spodbujanju lastne proizvodnje energije in deljenja energije med državljani. Mimogrede gre za souprabo energije, ki naj bi v Sloveniji zaživela 1. julija letos.

Po navedbah komisije lastna proizvodnja in deljenje energije pomenita večjo energetsko neodvisnost, stabilnejši dostop do energije po ugodnejših in bolj stabilnih cenah ter večjo učinkovitost energetskega sistema. Do leta 2030 bi lahko več kot 16 milijonov gospodinjstev proizvajalo lastno obnovljivo energijo.

Nameščena zmogljivost obnovljivih virov v energetskih skupnostih gospodinjstev se lahko poveča do desetkrat. Posamezna gospodinjstva, ki proizvajajo in porabljajo lastno sončno energijo, lahko prihranijo od 260 do 550 evrov na leto.

Da bi ta potencial uresničili, je treba energetskim skupnostim omogočiti deljenje električne energije brez pretiranih dobaviteljskih pristojbin in prodajo presežne energije. Administrativne zahteve morajo biti zmanjšane na minimum.

Komisija bo predstavila dobre prakse na podlagi ocene obstoječih in možnih ovir in pripravila praktične vodnike po korakih za vzpostavitev in upravljanje projektov skupnostne energije za gospodinjstva in druge deležnike, vključno z MSP, kmeti in javnimi organi.

Prožni odjem po meri uporabnika

Še en ukrep je spodbujanje prožnosti prek maloprodajnih pogodb, kar naj bi lahko račune znižalo tudi do 40 odstotkov, če se ogrevalna poraba premakne v obdobja z nizkimi cenami elektrike. To je eden od razlogov, zakaj je treba prožnost povpraševanja aktivno spodbujati po vsej EU.

Za uresničitev teh koristi je treba zagotoviti, da so prožne maloprodajne pogodbe široko dostopne, da imajo potrošniki dostop do preglednih cen in zanesljivih informacij ter ciljno usmerjenih nasvetov, kako izbrati pogodbo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam. Kot zgleden primer komisija navaja Avstralijo.

Države članice lahko razmislijo o podobnih mehanizmih, ki državljanom neposredno prinašajo koristi čistega prehoda: znižanje računov brez začetnih naložb v sončne elektrarne na strehah, spodbujanje prožnosti na strani povpraševanja, usklajevanje porabe v obdobjih visoke proizvodnje obnovljivih virov.