Pod streho > Varčna hiša
34774 ogledov

To sta dva ukrepa, ki malo staneta in za več kot petino znižata račun

ogrevanje Profimedia
Stanovalci v energijsko potratnih hišah z radiatorskim ogrevanjem se vsako leto srečujejo z visokimi stroški, zato ni odveč, da nekaj ukrenejo. Dva preprosta in poceni ukrepa lahko prispevata k precej nižjemu računu za ogrevanje.

Prvi zelo preprost in učinkovit ukrep, ki je hkrati tudi brezplačen, je znižanje temperature v prostorih. Vsaka stopinja manj pomeni približno šest odstotkov manjšo rabo energije. 

To preprosto naredimo tako, da znižamo temperaturo na termostatu. Znižamo lahko tudi temperaturo ogrevalne vode v sistemu ogrevanja, saj je ta ob nižji temperaturi ogrevalnega medija bolj učinkovit, manjše pa so tudi izgube na razvodih v neogrevanih prostorih. To lahko naredimo, če imam dovolj veliko površino radiatorjev. Najbolje je, da to preizkusimo, ko so zunanje temperature nizke. Če bo ogrevalni sistem kljub znižani temperaturi ogrevalne vode dosegel želeno temperaturo v prostorih, si tak ukrep lahko privoščimo. 

Precej učinkovit ukrep je tudi zastiranje oken z zunanjimi žaluzijami ali roletami ponoči. Senčila je treba podnevi dvigniti, še posebej, če sije sonce.

Termostatski ventili in različne temperature v prostorih

Temperaturo iz 23 stopinj Celzija znižamo na 21 ali celo 20 stopinj Celzija. V spalnici je lahko še nižja, na primer 18 ali 19 stopinj. Tudi v kuhinji je temperatura lahko nižja, saj toploto oddajajo kuhalna plošča in pečica, pa tudi hladilnik.

Za različne temperature v posameznih prostorih potrebujemo termostatske ventile na vseh radiatorjih. Če želim, da bodo ti res prinesli želene rezultate, je pogoj, da imamo vgrajeno tudi centralno regulacijo ogrevalnega sistema, ki temperaturo ogrevanja prilagaja glede na zunanje temperature. Če jih bomo še pravilno uporabljali, lahko rabo energije zmanjšamo za od 15 do 20 odstotkov, kar pa ni zanemarljivo.  

Termostatski ventili uravnavajo dotok tople vode glede na želeno temperaturo in v prostoru vzdržujejo čim bolj enakomerno temperaturo. Pomembno je, da so pravilno nastavljeni, po prvi nastavitvi želene temperature pa delujejo samodejno, prek vgrajenih tipal. 

Ta zaznajo, da se je želena temperatura v prostoru spremenila, in sprožijo reakcijo. Če se je temperatura zvišala, se polnilo v tipalu razteza, zato se zmanjša oziroma popolnoma prekine pretok vode v radiatorju. In nasprotno, če temperatura v prostoru pade, se polnilo skrči, pretok vode se poveča oziroma je 100-odstoten, vse dokler v prostoru ni spet želene temperature. 

Pravilna nastevitev termostatskega ventila

Termostatski ventil je treba zato pravilno nastaviti. Najprej v prostor postavimo termometer na mesto, ki ni ob zunanji steni niti ob drugih oddajnikih toplote, kot so svetila, štedilnik in druge električne naprave. Če v dnevni sobi na primer želimo, da bo temperatura 20 stopinj Celzija, termostatsko glavo nastavimo, glede na navodila proizvajalca, na oznako 3, ki običajno pomeni 20 stopinj Celzija. Čez nekaj časa preverimo temperaturo na termometru in če je ta še vedno nižja od želene, lahko glavo ventila še nekoliko zavrtimo navzgor, če je višja, pa navzdol, k nižji vrednosti. To ponavljamo toliko časa, da termometer v prostoru kaže želeno temperaturo. Takrat na termostatski glavi z markerjem označimo položaj.

Potem termostatske glave ne premikamo več. Izjema je čas daljše odsotnosti, zaradi česar bomo temperaturo v prostoru znižali. Ko se vrnemo, zaradi markerja točno vemo, kje je položaj termostatske glave, ki zagotavlja želeno temperaturo 20 stopinj Celzija.

Vrtenje levo in desno ne da rezultatov

Pomembno je, da so vsi termostatski ventili v prostoru nastavljeni enako, v nasprotnem bodo poskušali v istem prostoru doseči različne temperature, kar pa je popolnoma nesmiselno. Tudi vrtenje glave ventila v eno ali drugo smer, vsakič, ko se nam zdi v prostoru prevroče ali prehladno, je nesmiselno. Z obratom glave iz oznake 3 na denimo 4 ali celo 5 ne bomo veliko dosegli. Višja oznaka namreč ne pomeni hitrejšega segrevanja prostora. Ventil je že popolnoma odprt, dokler temperatura v prostoru ne doseže nastavljene vrednosti. Povečamo le rabo toplotne energije, saj pride do pregrevanja prostora, preden ga s svojimi čutili zaznamo. 

Znižanje temperature ponoči, a ne preveč

Raba energije za ogrevanje bo manjša, približno pet odstotkov na leto, če temperaturo ponči še dodatno znižamo za dve do tri stopinje, na 18 stopinj Celzija. Nikakor pa ne več, sploh pa ni priporočljivo ogrevanja ponoči ugasniti. 

V neizoliranih ali slabo izoliranih se bodo stene zaradi prevelikega znižanja temperature ali ugasnjenega ogrevalnega sistema ohladile do točke, da na njih vlaga iz zraka kondenzira. Stene se navlažijo in ustvarijo se idealni pogoji za razvoj plesni. 

Druga težava je ta, da bo ob ponovnem vklopu ogrevalnega sistema ali povečanju temperature na termostatu, ki smo jo prejšnji večer občutno znižali, ogrevalni kotel zelo obremenjen, saj bo moral nadomestiti večjo temperaturno razliko, za to pa je potrebna višja temperatura ogrevalne vode in močnejši pretok v radiatorjih, kar pomeni večjo porabo energenta in višje stroške. Hkrati bo moral kotel precejšen del toplote ustvariti za segrevanje hladnih, vlažnih sten. Neenakomerno obratovanje predimenzioniranega kotla povzroči več izgub toplote, kot so prihranki zaradi nočnega znižanja temperature.

 


 

Komentarjev 11
  • AnGus 21:19 06.december 2023.

    V skladu z vašimi priporočili: če popolnoma izklopite gretje, ne bo stroškov ogrevanja! Ne boste verjeli, lahko se jih znebite v celoti (in če pokličete takoj...).

  • YaKo 18:55 06.december 2023.

    A vas vlada plačuje, da objavljate te bedarije, namesto, da bi folk opomnili, da bo potrebno dvigniti ri... iz kavčov in se it pokazat vladi - v velikem številu.

  • munja 17:47 06.december 2023.

    Ja seveda, znižat temperaturo na 19 stopinj, pa obleči bundo v stanovanju ali v hiši. Vsak normalen človek ve, če mu je prevroče, bo znižal temperaturo in obratno, ste pa res kreteni neumni.