Vlada je tik pred koncem 2024 sprejela interventni zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega prehoda izstopa iz premoga, s čimer so TEŠ omogočili nadaljnje obratovanje. Zakon je bil po mnenju odgovornih nujen, saj jih je HSE pred tem sredi leta seznanil, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje že leta 2025 pridelal skoraj 200 milijonov evrov izgube, zaradi česar bi termodivizija morala že 1. januarja 2025 v stečajni postopek.
Na podlagi sprejetega zakona zdaj TEŠ deluje kot javna gospodarska družba, ki v prvi vrsti proizvaja toploto za približno 35.000 odjemalcev v Šaleški dolini. Hkrati pa zakon predvideva plačilo nadomestila TEŠ za izvajanje gospodarske javne službe za zagotavljanje toplote v obdobju od začetka 2025 do konca 2029 v ocenjenem skupnem znesku 833 milijonov evrov, ki bi se krilo iz državnega proračuna. Od tega znaša ocenjena vrednost potrebnih nadomestil za obratovanje za zagotavljanje toplote 680 milijonov evrov.
Interventni zakon za dobičke aktualne politike
Z zakonom in ukrepi se ne strinjajo v Slovenskem društvu za ohranitev šaleške energetike (SDOŠE), zaradi česar so na vlado in ELES naslovili že tri dopise. Kot navajajo na svoji spletni strani, se je "argumentacija, zakaj je bilo treba Šaleško energetiko izločiti iz sistema skupine HSE, ki jo je zagovarjalo vodstvo HSE, izkazala za popolnoma neutemeljeno in nepotrebno". Vsem vpletenim med drugim očitajo "veliko uvozno odvisnost, ki nas lahko ob nepredvidenih motnjah na trgu, pahne v izredno zahtevne situacije pomanjkanja električne energije".
Trenutna koalicija skupaj z ELES je "odločila, da bo oskrba Slovenije temeljila na uvozu električne energije in kreiranju dobičkov trgovcev z električno energijo, vsa bremena pospešenega izstopa iz premoga pa prevalila na davkoplačevalce oz. državni proračun. Dobičke trgovcev bo po že videnem scenariju več kot očitno, kanalizirala za potrebe aktualne politike ali v žepe spretnih posameznikov".
Nismo presenečeni
Kot še navajajo na svoji spletni strani, se vlada do zdaj na nobenega od dopisov ni odzvala, odziv pa je po tretjem prejetem pismu danes medijem poslal ELES, kjer pravijo, da so se odzvali že na oba prejšnja dopisa. V družbi ELES jih "vnovično zavajanje znanega nekdanjega sindikalista, danes pa predsednika Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike, Branka Sevčnikarja, ne preseneča".
Društvu v družbi ELES odgovarjajo, da glede na očitke, pogrešajo "natančno analizo stroškovne cene tako izkopanega gigajoula (Gj) velenjskega lignita kot tudi analizo stroškovne cene proizvedene MWh električne energije (EE) iz TEŠ, predvsem pa argumente in predloge, s katerimi viri naj bi bodisi nekdanja lastnica, Holding Slovenske elektrarne, bodisi država Republika Slovenija pokrivala tekoče izgube poslovanja šaleške elektroenergetike"
O ceni lignita in izgubah pa nič
Predsednika SDOŠE Sevčnikarja, ki naj bi bil po navedbah ELES goreč zagovornik izgradnje bloka 6 v TEŠ, v odgovoru spomnijo, da je bila "zagotovljena stroškovna cena Gj lignita iz Premogovnika Velenje ob načrtovanju bloka 6 2,25 evra. Julija 2021 je državni zbor sprejel zakon o poroštvu države za posojilo EIB v višini 440 milijonov evrov za TEŠ 6, pri čemer je bil eden izmed pogojev za sklenitev poroštva, da se ta cena ne preseže. Ne glede na to določilo se je cena že kmalu zatem povišala na 2,75 evra, leta 2024 je bila cena že 6,4 evra za Gj, za leto 2026 pa je predlagana cena 7,5 evra".
Spomnijo tudi, da je direktor družbe ELES že aprila 2009 objavil študijo, "v kateri se je zavzel za premogovni blok nazivne moči med 350 in 400 MW. Danes je jasno, da bi bili v tem primeru problemi šaleške energetike bistveno manjši, kot so".
V odgovoru poudarjajo tudi, da TEŠ skladno z interventnim zakonom proizvaja približno toliko električne energije, kot bi jo, če tega zakona ne bi bilo. "Razlog je v razkoraku med dejanskimi in predvidenimi (zagotovljenimi) količinami izkopa lignita v Premogovniku Velenje. Izkopane količine lignita zadoščajo za okrog 55 odstotkov letne proizvodnje električne energije v bloku 6 glede na njegovo nazivno moč, skupaj z blokom 5 pa samo za 35 odstotkov".
Ovržejo tudi trditev društva, da je elektrika edina energija, s pomočjo katere je možen prehod iz fosilnih virov v ogljično nevtralno družbo, pri čemer imajo v društvu v mislih tudi elektriko iz TEŠ: "Proizvodnja električne energije iz fosilnih virov je v temeljnem nasprotju z ogljično nevtralno družbo. Električna energija, proizvedena v TEŠ, ne prispeva k prehodu v ogljično nevtralno družbo, še zlasti pa ne omogoča cenovno ugodne oskrbe z električno energijo".
Stroškovna cena iz TEŠ po navedbah Elesa bistveno presega uvozne cene električne energije, v povprečju kar za okrog 80 odstotkov, kar za TEŠ, ki mora električno energijo prodajati po tržnih cenah, pomeni letno izgubo okrog 170 milijonov evrov. "Za leto 2025 je bilo denimo potrebno državno nadomestilo za kritje 164 milijonov evrov izgube. Ker so variabilni stroški proizvedene megavatne ure (MWh) električne energije višji od uvoznih cen električne energije, bi vsaka dodatno proizvedena MWh električne energije pomenila dodatno izgubo".
O kakšni ceni govorijo
Pozdravljajo skrb društva za državljane, "sprašujemo pa se, o kakšni ceni pravzaprav govorijo". V stroki ločujejo med ceno električne energije in končno ceno električne energije, ki jo plačujejo končni porabniki. "Cena električne energije iz TEŠ 6 je višja od cen na trgu. Zato šaleško društvo predvsem sprašujemo, kdo naj bi v naši državi kupoval MWh električne energije iz TEŠ za 80 odstotkov dražjo ceno, kot so tržne cene električne energije tako iz domače proizvodnje kot iz uvoza".
V SDOŠE so tudi prepričani, da je bilo "že od samega začetka evidentno, da bodo zmagovalci tega zelo tveganega ukrepa zlasti trgovci z električno energijo in upravljavec prenosnega omrežja ELES, posledice pa bo nosilo slovensko gospodarstvo, skupaj z vsemi državljani, ki v državni proračun plačujejo davke in prispevke".
Utemeljeni razlogi za uvoz
V ELES ne razumejo, na katere prihodke v društvu namigujejo, domnevajo pa, da na povečane prihodke iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, ob tem pa poudarjajo, da ti prihodki v večjem delu prihajajo iz naslova mednarodnih tranzitov električne energije čez ozemlje Republike Slovenije, plačujejo pa jih tuji subjekti in ne slovensko gospodarstvo in končni uporabniki oziroma davkoplačevalci. "Prav ti prihodki omogočajo, da imajo slovenski končni porabniki električne energije ene najnižjih omrežnin v Evropski uniji. Družba ELES je zgolj v lanskem letu pokrila 180 milijonov evrov primanjkljaja prihodkov za delovanje slovenskih elektrooperaterjev".
Na očitek visoke odvisnosti od uvoza električne energije, ki naj bi bila po navedbah SDOŠE v določenih trenutkih tudi 70-odstotna, pa v ELES pravijo, da razlog za to tiči v rednem remontu NEK, medtem ko takrat TEŠ ni deloval, saj proizvodnja toplote ni bila potrebna, ter spomnijo, da je bila v preteklosti v določenih obdobjih tudi 90-odstotna.
Prav tako zavračajo očitek, da naj bi ELES favoriziral trgovce z električno energijo, saj ne ukvarja z nakupom in prodajo električne energije. "Iz zakonodajnih in drugih regulatornih opredelitev namreč izhaja, da je družba ELES odgovorna za to, da slovenski elektroenergetski sistem deluje zanesljivo in to poslanstvo nenehno odgovorno in vestno opravlja, kar dokazujejo gola zgodovinska dejstva".
Obstaja preporsta rešitev za TEŠ 6! Vse kar morajo narediti je spremeniti kotlovnico v fizijski obrat pa imamo 2 nuklearko! PA ne mi nakladat, da to ni mogoče!
TEŠ nikakor ni projekt okoljevarstvenikov in zelenih. Kje si slišal da umazan TEŠ spada med zeleno energijo.
TEŠ pa še kakšno stvar, ki je danes preplačana imajo na vesti ''zeleni, okoljevarstveniki in podobni tiči, ki za fluskulami iščejo denar za delovanje. Enako je tudi na evropskem nivoju. Kaj nam pomaga ''zelena'' Nemčija, ko pa iz višin dobimo… ...prikaži več vse iz držav kjer Nemci ne gledajo na ekologijo. Ali po domače, pipce so instalirane za zaslužek z ''imaginarnimi'' predpisi....