Postojna je junija dobila novo turistično in izobraževalno atrakcijo. Neotropica obiskovalce popelje v tropski deževni gozd in na koralni greben – dva najbolj biotsko bogata, a hkrati najbolj ogrožena ekosistema na svetu. V prvih mesecih so našteli že več kot dva tisoč obiskovalcev, dolgoročni cilj pa je sprejeti 30 tisoč obiskovalcev na leto.
V trenutku, ko vstopiš, se ambient spremeni: zrak postane topel in vlažen, zasliši se petje ptic, v akvarijih plavajo eksotične ribice, listi tropskih rastlin pa ustvarjajo občutek, kot da si stopil v oddaljeni svet.
Od male zbirke eksotičnih živali do centra Neotropica
Ogrizkova pot do Neotropice se je začela že pred dolgimi leti – z majhno domačo zbirko eksotičnih živali, ki je sčasoma postajala vse bolj bogata, do točke, ko je v Kulturnem domu Postojna na pobudo in s pomočjo postojnskega zavoda Znanje pripravil razstavo eksotičnih živali Posnemalci, ki je pritegnila veliko zanimanja.
"Takrat se je porodila ideja, da bi morali ustvariti nekaj večjega, stalnega," se spominja.
Ideja za projekt je nato rasla več let. Celotna ekipa je v Neotropico vložila med dvajset in trideset tisoč delovnih ur in precej lastnih sredstev. Pomembno podporo so dobili s strani Občine Postojna in Podjetniškega inkubatorja, ključno pa je bilo partnerstvo z lokalnim podjetnikom Miho Mauerjem, ki je zagotovil prostore in podporo pri zagonu. Neotropica si namreč deli stavbo s hotelom HOP House in lokalom HOP Caffe.
"Brez njega projekta ne bi mogli uresničiti. Najstarejši akvariji, ki jih vidite danes, so delovali v teh prostorih že tri leta, še preden smo odprli vrata javnosti," pojasnjuje Ogrizek.
Ekosistemi pod nadzorom računalnika
Neotropica danes združuje dve zgodbi – tropski deževni gozd in koralni greben. V obeh okoljih živijo številne vrste rib, plazilcev, dvoživk in rastlin. Obiskovalce na poti skozi razstavo pričaka perujski potok, nato Pantanal, največje mokrišče Južne Amerike. V akvarijih plavajo pisane tropske ribice, med listjem se skrivajo strupene žabe podrevnice, na deblih rastejo bromelije in orhideje.
Posebnost je, da noben organizem ni bil uvožen, pojasni Ogrizek, vse živali in rastline so bile pridobljene znotraj Evropske unije. Prednost so dali vzgojenim organizmom, hkrati pa so se distancirali od ptic in sesalcev. "Edini 'zaplet' je bil, ko smo naročili nekaj rastlin iz Španije, pa smo naknadno izvedeli, da so prišle s Tenerifov, ki carinsko ne spadajo v EU," pove v smehu.
Skrb za ta mini ekosistem pa ni enostavna. "Pregovor, da je nekdo zdrav kot riba, je precej zgrešen, tega se zavedajo vsi akvaristi. Ribe so namreč podvržene številnim boleznim in ogromno časa mora preteči, da se v akvariju vzpostavi zares optimalen ekosistem. A zdaj živali živijo stabilno – ribe se drstijo, kuščarji imajo mladiče," pove.
Okolja so računalniško nadzorovana – simulirajo dnevno-nočni cikel, uravnavajo vlago, temperaturo in svetlobo. "Vsak dan je tu tropski dan," pojasni sogovornik.
Zares posebna izkušnja pa je simulacija tropske nevihte, ki jo doživimo v družbi tem razmeram prilagojenih organizmov, ki nas obkrožajo z vseh strani. Najprej se stemni, zabliska, zasliši se nekoliko nervozno oglašanje ptic. Veter začne bičati bujno rastlinje, ki varuje vodno gladino pred vplivi okolja. Da se nekaj dogaja, nakazuje tudi obnašanje rib – živahno švigajo sem ter tja, medtem ko njihova največja soseda, aparajma, še vedno mirno plava. Nič čudnega, kot živi fosil je imela za prilagajanje zahtevnim življenjskim razmeram na voljo 23 milijonov let. V dolžino lahko zraste kar štiri metre, zato Ogrizka skrbi, da bo morda morala nekoč poiskati nov dom, čeprav prebiva v največjem oglednem akvariju oziroma paludariju v Sloveniji (20.000 litrov vodnega in petdeset kubičnih metrov kopnega dela).
Koralni greben – srce oceanov
Posebno pozornost pritegne koralni greben, ki pod akrilnim steklom žari v odtenkih modre in oranžne. "Korale so pomembne, ker v njihovem zavetju rastejo številne vrste rib, ki so hrana milijonom drugih vrst. Njihovo propadanje ima globalne posledice," opozarja Ogrizek.
Nočne živali, krojaške mravlje in udav
Razstava se ne konča z ribami in koralami. V zgornjem nadstropju Neotropice se obiskovalci srečajo z nočnimi živalmi, v posebej zatemnjeni sobi, ki ponuja povsem drugačno izkušnjo.
Poleg tega je v večjem prostoru urejena razširjena vsebina – tam bo kmalu na voljo tudi ogled z VR očali, kjer se bo mogoče še globlje potopiti v tropski svet. Posebno atrakcijo predstavljajo krojaške mravlje, ki neutrudno gradijo poti in gnezdijo v steklenih ceveh. "Čez nekaj let bodo najbrž potrebovale več steklenjakov, ker se zelo hitro širijo," pove Ogrizek. Obiskovalci si jih lahko ogledajo tudi pod mikroskopom, ki razkrije drobne detajle njihovih hitinastih teles. V terariju se skriva še izjemno miren udav, ki ga je pod nadzorom osebja mogoče tudi pobožati.
Ne le zabava, tudi ozaveščanje
Obiskovalcem zato želijo približati bogastvo, ki ga izgubljamo, in jih spodbuditi k bolj trajnostnim odločitvam – denimo k izogibanju izdelkom s palmovim oljem. "Če ne zaradi narave, pa zaradi zdravja, saj je dokazano škodljivo," dodaja.
Obstoječi prostori so že skoraj povsem zapolnjeni, zato ekipa razmišlja o širitvi. V prihodnosti bi radi dodali nove vsebine in povezali zgodbo tudi z lokalnim okoljem. "A osnovno poslanstvo bo ostalo enako – živali in rastline tukaj niso razstava, temveč ambasadorji, ki nas opozarjajo, kaj izgubljamo," sklene.
19 nogometnih igrišč tropskega gozda?