Popotnik
7749 ogledov

Da, tudi to imamo v Sloveniji!

Jaka Jeraša: Fish Farm Fonda
1/7
Jaka Jeraša: Fish Farm Fonda
Prvi tuji novinarji so prišli že pred desetimi leti iz Avstrije, nato iz Italije in Nemčije pa Anglije, Amerike, Japonske, Kitajske, Švedske, Belgije …

"Spoznajte pripoved o družini biologov, ki se je odločila, da bo vzgojila najboljšo ribo na svetu ter med plovbo proti morskem vrtu prisluhnite njihovi slastni in strastni zgodbi," doživetje v morski ribogojnici Fonda opisujejo v Slovenski turistični organizaciji (STO). 

Ekonomsko gledano v morski ribogojnici Fonda, počnejo vse "narobe", se v STO pošalijo. "Ribe imajo namreč predolgo v vodi, dajejo jim predrago hrano, gojijo najboljše ribje mladiče, vse delajo ročno, ne uporabljajo kemikalij, v mrežah pa imajo na prostornino desetkrat manj rib, kot je običajno," pravijo in dodajajo, da je piranski brancin Fonda edina gojena morska riba na svetu, ki jo v restavracijah na svojih jedilnih listih ponujajo z imenom.

S projektom "Nepozaben dan v ribogojnici Fonda" so se vključili v projekt STO s pet zvezdničnim doživetjem z znakom Slovenia Unique Experiences. Več o doživetju in njihovih ribah nam je zaupala soustanoviteljica ribogojnice, dr. Irena Fonda.  

Kako izgleda obisk vaše ribogojnice?
Naše obiske smo oblikovali v nekaj različnih vsebin, programov katere neprestano prilagajamo glede na povpraševanja, tako posameznikov kot manjših ali večjih skupin. Vodeni obisk zajema strokovno predstavitev naše dejavnosti, blagovne znamke in okolja v katerem delamo in živi tudi naš plavajoči ribji vrt. Goste ali obiskovalce iz našega pristanišča v Seči odpeljemo do najjužnejše točke našega morja, v sredino Piranskega zaliva, proti Dragonji in Kanegri. Vplujemo v samo ribogojnico med ribogojske bazene in mreže ter si povsem od blizu pogledamo vse generacije naših rib, od ribjih mladic pa do najstarejših rib. Pogledamo velike razlike v obnašanju med brancini in oradami. Prikažemo način hranjenja rib, razložimo vpliv kakovosti ribje hrane, tako na rast, zdravje in okus brancinov in orad, ter vpliv na okolje, morsko dno ... 

Drugi del našega programa dopolnimo s pokušino sveže surove ribe in našega dimljenega brancina ter ju povežemo s soljo iz Piranski solin, istrskimi oljčnimi olji in vini. Osnovni obisk lahko nadgrajujemo glede na želje obiskovalcev. Recimo s kulinaričnimi delavnicami, team building, možnostjo športne aktivnosti – veslanje s kanuji ali kajaki do ribjega vrta, v predstavitve vključujemo tudi kuharje, vinarje, oljkarje in partnerske restavracije.

Mateja Jordović Potočnik: Fonda Lean in Irena | Avtor: Mateja Jordović Potočnik: Fonda Lean in Irena Mateja Jordović Potočnik: Fonda Lean in Irena
Kdaj ste se odločili za takšno vrsto ribogojnice?
Ribogojnica imamo že dobrih 17 let. Samo idejo je imel moj oče Ugo, kateremu se je takoj navdušeno priključil še brat Lean. Oče je bil mnenja, da v morju vedno manj rib in da se bo v prihodnosti stanje še poslabšalo in da bi lahko z znanjem, spoštljivim odnosom in ljubeznijo do narave in morja, naredili nov koncept ribogojstva.

Da bi svoj ribji vrt zasnovali kar se da trajnostno in prijazno do narave ter rib. Očetova ideja se je razvila iz njegove osnovne ideje, da bi v morju naredil umetnem podvodni greben oziroma nekakšen podvodni park, katerega je želel postaviti v Piranskem zalivu. Najlepše pa je, da ima naša ribogojnica sedaj večino značilnosti te začetne ideje. To je predvsem zaradi našega načina dela, pri katerem ne uporabljamo nobenih kemikalij, uporabljamo le najboljšo krmo za ribe, skrbno izbiramo ribje mladice ter redno vzdržujemo naše mreže in ostalo opremo.

Katerega dosežka ste bili najbolj veseli?
Pravzaprav smo veseli vsakega dosežka, ki za nas predstavlja vzpodbudo za nadaljnje delo. V zadnjem času smo se zelo razveselili nagrade Jakob za trajnostni turizem in pridobitve znaka Slovenia Unique experience. Omeniti moram tudi zlat zank »Coq d'or«, zlati petelin, ki nam ga je podelil prestižen francoski vodnik dobrot Le guide des Gormands.

Še vedno pa smo zelo veseli, da nam je uspelo razviti prvo blagovno znamk v ribjem poslu, s katerim smo našega brancina poimenovali in označili. To je zagotovo projekt, ki nam odpira vrata do zahtevnejših potrošnikov, kuharjev, hotelirjev, tudi na avstrijski in italijanski trg. Veseli smo, da nam veliko dobrojedcev zaupa in spoštuje naše prizadevanje ter ne prav lahko delo.

Zakaj ste se odločili za piranskega brancina?
Brancin je bil vedno zelo cenjen v kulinariki. V naravi se prihaja drstiti ravno v Piranski zaliv v bližino naših Solin, zato pomeni, da so na tem področju ugodni pogoji za njegovo življenje. Predvsem pa Je tradicionalna, lokalna riba, prepoznavna tudi v delih Slovenije, kjer se morske hrane ne poje ravno veliko. Poimenovali smo ga Piranski brancin Fonda, in vsakega označili z majhno značko, da bi ga tudi naše stranke lahko zlahka prepoznale med ostalimi ribami.

Kako dolg je proces in rast brancina, preden jo lahko okusimo?
Omenila sem že, da imamo v našem plavajočem vrtu vedno več generacij, več starosti rib. Naše ribe rastejo precej počasi. Najprej zaradi naravnega okolja, zaradi same lokacije. Smo namreč zelo visoko na severu, najsevernejša morska ribogojnica v Jadranskem morju. Zato imamo kar dolgo in hladno zimo. To se vsekakor pozna pri rasti rib.

Druga stvar je kakovost krme, ki ni narejena to, da bi ribe čim hitreje rastle ampak, da bi se počutile dobro in bi bile kvalitete ter bi imele dobro meso. Damo jim dovolj časa in prostora za rast. Tako, da naše ribe rastejo dobre štiri leta, štiri zime in poletja, do “izlova”, da dosežejo povprečno težo okoli pol kilograma. Če bi jim dali več časa, leto, dve, bi torej bile še večje.

Kakšna je razlika v hranilni vrednosti pri vašem brancinu in divjem?
Za kvaliteto vseh rib je zelo pomembno kje in kako živijo, kaj jedo in koliko časa so v morju. Od tega je odvisna hranilna vrednost in tudi koliko različnih slabih snovi se nahaja v njihovem mesu. Pri postoživečih, divjih ribah nimamo nobene kontrole nad vsem tem. Pri gojenih ribah pa vse to natančno vemo. In ker naše ribe jedo kakovostno in kontrolirano hrano, je tudi vsebnost živega srebra ostalih škodljivih snovi znatno manjša kot v podobno starih divjih ribah iz Jadranskega morja.

Pomembno je tudi naslednje vprašanje. Kako hitro in kako sveža bo riba, ki prihaja do vašega krožnika. To je za kakovost, okus, vonj in tudi hranilno vrednost zelo pomembno. Piranski brancin Fonda se prav zaradi skrbi za visoko kakovost izlavlja samo po naročilu, tri krat na teden in se vedno odpelje na naslov že v nekaj urah pa največ do 24 urah po izlovu. To je zato zagotovo najbolj sveža morska riba pri nas. Podobno svežo ribo lahko dobite le pri lokalnih ribičih, vendar ne vedno, odvisno od vremena, letnega časa in temperatur.

Vse skupaj je zelo podobno ostalim, kot pri ostalih pridelkih, zelenjavi, sadju. Sezonsko, lokalno, sveže s čim manj dostavnimi kilometri. Seveda pa so problemi za vse nas problem konkurenčnost, cene, če želite, tudi navade kupcev, standard in še kaj.

Izlet - ribogojnica Fonda | Avtor: Arne Hodalič - Ribogojnica Fonda Arne Hodalič - Ribogojnica Fonda

So prišli na vaša doživetja že kakšni tuji mediji? 
Seveda, naša ideja, projekt je zelo znan tudi na tujem. Prvi tuji novinarji so prišli že pred desetimi leti iz Avstrije, nato iz Italije in Nemčije pa Anglije, Amerike, Japonske, Kitajske, Švedske, Belgije … Seveda pa je bil prvi zapis v slovenskem časniku. Predvsem jih navdušuje naše navdušenje, naša majhnost, zavzetost za naravo in ekologijo.

Navdušuje jih v prvi vrsti ideja, nato tudi kakovost in okus. Imeli smo praktično že vse medije, od televizijskih, filmskih prispevkov, znanih revij in zelo strokovnih zapisov s področja biologije in ribogojstva. Ne nazadnje vse več tudi turističnih reportaž, povezanih z Istro in Piranom. V zadnjem času je intenzivnost še večja, saj smo se s kakovostjo projekta Nepozabnega dne v ribogojnici Fonda vključili v projekt Slovenske turistične organizacije – STO – s tako imenovanim pet zvezdničnim doživetjem z znakom Slovenia Unique Experiences.

Bi nam zaupali še kakšno zanimivost?
Zanimivosti se je v tem času nabralo zares veliko. Morda prvo srečanje z znanim japonskim kuharskim zvezdnikom, ki se je čudil kakovosti in okusu naše ribe. Zanimivi so odzivi obiskovalcev iz Azije, ki prihajajo k nam prek naših partnerksih agencij. Ja, imamo kar nekaj družin iz Švice, Avstrije, ki k nam pridejo večkrat na leto, pa čeprav so si že vse ogledali, doživeli.

Vedno je doživeto in zanimivo, kako nas sprejemajo v Avstriji na raznoraznih dogodkih, sejmih, predstavitvah. In zanimivo je, da prav Avstrijci pojejo kar nekaj kilogramov več morske hrane na prebivalca na leto kot mi, ki imamo tako lepo morje.

Izlet - ribogojnica Fonda | Avtor: Arne Hodalič - Ribogojnica Fonda Arne Hodalič - Ribogojnica Fonda

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.