Na novinarski konferenci sta direktor podjetja Soteska Vintgar Bojan Traven in predsednik Turističnega društva Gorje Janez Poklukar poudarila, da si želita predvsem dolgoročno ureditev razmer. Njuna rešitev je jasna: posebna koncesija za posamezno naravno vrednoto, ki bi natančno določila pravice, obveznosti, financiranje in odgovornost upravljavca. "Naša ambicija ni odpirati novih konfliktov, ampak priti v obdobje urejenega upravljanja," je poudaril Poklukar. Oba sogovornika sta izpostavila, da na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor še nimajo sogovornika, a da ga bodo v kratkem poskušali dobiti.
"To niso mitnice, kjer se pobira denar"
Traven opozarja, da se pri razpravah o Vintgarju pogosto izgubi to, da je upravljanje tako obiskane naravne vrednote zahtevno delo. "Če sem pride 300.000 ljudi v štirih mesecih, je to trdo in vsakdanje delo," je poudaril. "Ta trenutek, predvsem v Vintgarju, dela približno 90 ljudi," je še dodal in v isti sapi zavrnil tezo, da gre pri vstopnini preprosto za pobiranje denarja.
"To niso samo neke mitnice, za katere se pobira denar. To je trdo delo," je poudaril. Vintgar je treba vzdrževati, zagotavljati varnost obiskovalcev, nadzorovati obisk, urejati promet in parkiranje ter hkrati skrbeti, da množični turizem čim manj obremenjuje naravo.
Poklukar je podobno poudaril, da so domačini odgovornost za sotesko prevzeli že pred več desetletji. Po njegovih besedah ne gre za "plen", temveč za odgovorno upravljanje.
"Naravne vrednote niso zlata jama, ampak pomenijo odgovornost do upravljanja," je dejal.
Zakon naj bi bil napisan predvsem za Vintgar
Osrednja kritika obeh sogovornikov na posebni novinarski konferenci na Bledu leti na veljavni zakon. Po njunem mnenju je bil napisan z dobrim namenom, vendar je pri posameznih naravnih vrednotah trčil ob zelo različne okoliščine.
"Zakon je bil pisan, v glavnem, za Vintgar," je izpostavil Traven. Težava je po njegovih besedah v tem, da Vintgar ni enak Savici ali koritom Mostnice. Vsaka od teh naravnih vrednot ima svojo infrastrukturo, obisk, lastništvo zemljišč in način upravljanja.
Kot primer je navedel tudi določbo o prostem vstopu ob prvih nedeljah v mesecu. Na papirju se lahko sliši preprosto, v praksi pa se pri Vintgarju, Savici in Mostnici pojavi vrsta vprašanj, kako takšno določbo sploh izvesti.
"Najbolj čista stvar, od rimskega prava naprej, je podelitev koncesije, kjer ti za vsako posamezno naravno vrednoto določiš, kaj je prav in kaj ni," meni Traven.
Vstopnine: letos že okoli 600.000 evrov
V ozadju razprav o prihodnjem upravljanju je tudi vprašanje denarja. Sotesko Vintgar je od začetka letošnje sezone do sredine junija obiskalo nekaj več kot 70.000 ljudi, aktualnih podatkov pa ob koncu avgusta niso imeli, je pa obisk povsem primerljiv lanskemu, so izpostavili. Po dogovoru, sklenjenem med TNP in Turističnim društvom Gorje, so sredstva po zakonu namenjena javnemu zavodu TNP. Po obračunu stroškov naj bi se preostanek delil v razmerju 75 odstotkov TNP in 25 odstotkov občinam.
Pri tem še vedno potekajo pogovori o tem, koliko bo pripadlo tistim, ki dejansko izvajajo naloge, povezane z upravljanjem obiska, infrastrukturo, parkiranjem in mobilnostjo. Tudi Traven je poudaril, da je treba pri razpravah upoštevati dejanske stroške upravljanja.
Junijski dogovori med TNP in občinami so predvideli, da se sredstva, ki ostanejo po obračunu stroškov, namenijo naravnim vrednotam, mobilnosti in kakovosti življenja v parkovnih občinah.
TD Gorje: "Ne želimo, da še kdo za nami pride v ta konflikt"
Za Turistično društvo Gorje je letošnje leto simbolično tudi zaradi 80-letnice delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1946 kot Turistično društvo Vintgar, prav z namenom obnove in nadaljnjega upravljanja soteske.
Poklukar pravi, da je odnos domačinov do Vintgarja zato precej globlji od turistične dejavnosti. "Vintgar je del našega doma. Tukaj smo doma," je dejal. Po njegovih besedah so prejšnje generacije zapustile dediščino, sedanja generacija pa jo je dobila v varstvo – ne v last.
"Dediščina ni nekaj, kar nekdo dobi v posest. Dediščina je nekaj, kar dobimo v varstvo, za določen čas," je poudaril. Po njegovih besedah so zadnja leta prinesla veliko konfliktov in negotovosti. Prav zato želijo, da bi se obdobje sporov končalo.
"Ne želimo, da še kdo za nami pride v ta konflikt. Ja, naši otroci, kdorkoli, ampak naj enkrat za vedno to zadevo v lokalni skupnosti na nivoju države rešimo," je dejal.
Poklukar je ob tem izpostavil paradoks, ki ga vidi v sedanjem položaju. "Čudno izgleda, da država brani Vintgar pred lokalno skupnostjo, lokalna skupnost ga pa brani pred državo," je povedal. Po njegovem mnenju bi morali vsi ključni akterji – TNP, država, občine in dosedanji upravljavci – sesti za isto mizo in določiti sistem, ki bo dolgoročno izvedljiv.
Društvo se z Javnim zavodom Triglavski narodni park po njegovih besedah sestaja skoraj tedensko. Na teh sestankih rešujejo organizacijska in pravna vprašanja, ki jih prinaša novi sistem.
Koncesija kot rešitev?
Prav koncesija, kot jo npr. poznajo v Postojnski jami, je po besedah obeh sogovornikov rešitev, ki bi lahko prekinila sedanjo negotovost.
Poklukar se pri tem sklicuje prav na primera Postojnske jame in Sečoveljskih solin. Prepričan je, da bi bilo mogoče dobre rešitve iz teh primerov uporabiti tudi pri drugih naravnih vrednotah.
"Na ta način upravljavci jasno napišejo, pod kakšnimi pogoji se soteska Vintgar upravlja, kakšne so pravice in dolžnosti upravljavca, in kakšen je odnos do države, ne samo pravni, ampak tudi finančni, in hkrati tudi do lokalne skupnosti," je pojasnil.
Pri tem posebej poudarja, da koncesija po njegovem ni privatizacija naravne vrednote, ampak način, kako jasno določiti pravila.
Vintgar je obisk že omejil
Medtem pa je na samem Vintgarju sistem obiskovanja že precej drugačen kot pred leti. Po uradni uredbi je lahko v soteski hkrati največ 245 obiskovalcev, povprečno dnevno pa 2290. Zaradi omejenega števila obiskovalcev so termini pogosto razprodani, zlasti ob koncih tedna. "Veliko ljudi zavrnemo. V soboto smo dopoldne ob desetih razprodani, zato imamo dva redarja pred vstopom na parkirišče, kjer vsakega vprašata, ali imajo vstopnice. Če jih nimajo, se jim zahvalimo, da so prišli in jih prosimo, da čim prej rezervirajo vstopnice za naslednji dan," je podčrtal Poklukar.
Pomemben del sistema je tudi tako imenovani zeleni dostop. Obiskovalci se do soteske pripeljejo z organiziranim prevozom, kar je po besedah sogovornikov zmanjšalo prometni pritisk na lokalne ceste. "Prej so bile kolone avtomobilov oziroma jeklenih konjičkov, ki so se valile proti Vintgarju in nazaj," je opisal Poklukar. "Ljudje zdaj lahko spet sedijo na svojih terasah in dvoriščih," je še podčrtal Poklukar.
Spremenili so tudi sam ogled. Pot skozi sotesko je enosmerna, obisk pa je nadgrajen s tematskimi potmi, med drugim s Potjo kralja Triglava in potjo Vintgar za otroke.
Poklukar poudarja, da je prav omejevanje obiskovalcev eden ključnih elementov odgovornega upravljanja. Obiskovalci se namreč ne zgrinjajo več vsi hkrati v najbolj obremenjenih urah, s čimer naj bi se zmanjšal tudi pritisk na naravo.
"Čas je, da se usedemo za isto mizo"
Naslednji korak bo po napovedih društva pogovor z ministrstvom za okolje in prostor. Poklukar je povedal, da bodo v kratkem poslali prošnjo za sestanek, na katerem želijo predstaviti aktualno stanje in način upravljanja soteske.
Ob tem pričakujejo tudi sodelovanje TNP in vseh treh občin – Bleda, Gorij in Jesenic. "Na koncu verjamem, da bomo takole za isto mizo vsi zadovoljni, samo če bomo za isto mizo sedli in se dogovorili, kako in na kakšen način dolgoročno," je dejal Poklukar.
Aktualni zakon bodo medtem še naprej izvajali, hkrati pa opozarjajo na njegove težave. Traven pravi, da ga bodo skušali skupaj s TNP prenesti v prakso, vendar bo treba pristojnim pokazati, kje se določbe na terenu izkažejo za težko izvedljive.
Tudi v TNP so že prej poudarili, da novi zakon določa javni zavod kot upravljavca naravnih vrednot v parku, društva pa po novi ureditvi ne morejo več nastopati kot upravljavci. Hkrati je TNP priznal, da sam trenutno nima vseh kadrovskih kapacitet za neposredno izvajanje vseh nalog, ki jih na terenu že desetletja opravljajo dosedanji upravljavci.
Zato se zgodba o Vintgarju še zdaleč ni končala. Nasprotno – po 80 letih upravljanja, po novem zakonu in več mesecih pogajanj se odpira vprašanje, ki bo pomembno tudi daleč čez meje ene gorenjske soteske: kdo, pod kakšnimi pogoji in s kakšno odgovornostjo bo v prihodnje upravljal slovenske naravne vrednote, ki jih vsako leto obiščejo množice ljudi?
Poklukar pri tem ostaja jasen: cilj ni nov konflikt, temveč ureditev sistema, ki bo lahko deloval desetletja.
"Da bodo razumeli, da mi tukaj s tem upravljamo, da je to gospodarska dejavnost, da smo te naravne vrednote pred 50, 100 leti usposobili za to, da te vrednote obiskujejo naši gostje," je poudaril Traven. Obenem pa je poudaril, da je v okolici Bleda in Bohinja še veliko sotesk in vintgarjev, ki niso na voljo množičnemu turizmu. Torej tiste, ki ostanejo skrite le očem lokalnih prebivalcev.
dezurni@styria-media.si
