“Tulou obsega 46 objektov, ki so bili zgrajeni med 13. In 20. stoletju na jugozahodu kitajske provinice Fujian,” opisujejo na strani Unesca (Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - angl. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization)
Te tako imenovane "zemeljske stavbe" so namreč od leta 2008 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, nahajajo pa se med čudovitimi polji riža, čaja in tobaka. Arhitekturne struktire imajo v več nadstropjih dovolj prostora, da lahko v vsaki biva kar 800 ljudi.
Zgrajene so bile v obrambne namene okrog osrednjega odprtega dvorišča in z le enim vhodom. Okna pa so bila na zunanji strani le nad prvim nadstropjem. Hiše so delovale kot vaške enote in so bile znane kor “živahno majhno mesto”.
“Tulou in njihovi obsežni dokumentarni arhivi odražajo nastanek, inovativnost in razvoj izjemne umetnosti zemeljske gradnje v razponu sedmih stoletjih,” opisujejo pri Unescu. Masivne zgradb pa utelešajo tako načela Feng Shui in ideje krajinske lepote ter harmonije.
UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini ščiti hkrati kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. Med več kot 1.000 vpisanimi znamenitostmi so tudi štiri slovenske – dve naravni in dve kulturni, Škocjanske jame, prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, dediščina živega srebra v Idriji ter starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope.
anja.scuka@zurnal24.si
