V nadaljevanju preberite:
- Vse več obiskovalcev se odloča tudi za obisk manj znanih slovenskih krajev.
- Lani je po rasti izstopala Šaleška dolina.
- Največ nočitev v Sloveniji so lani ustvarili Nemci, ki prevladujejo tudi v začetku letošnjega leta.
- Precej eksplozivno rastejo vzhodnoevropski in azijski, pa tudi ameriški trg.
Slovenija je lani zabeležila novo rekordno turistično leto. Obiskalo nas je skoraj sedem milijonov turistov, ki so ustvarili več kot 17,8 milijona prenočitev. Kar tri četrtine vseh nočitev so ustvarili tuji gostje, največ iz Nemčije, Italije in Avstrije, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Čeprav Ljubljana, Bled in Piran ostajajo najbolj obiskane destinacije, turistični zemljevid Slovenije ni več enak kot pred nekaj leti, saj se vse več obiskovalcev odloča tudi za manj znane kraje, sezona pa se širi daleč izven poletnih mesecev, kažejo podatki. Poseben fenomen je Šaleška dolina, ki je po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) beležila največjo, več kot 20-odstotno medletno rast.
Na Zavodu za turizem Šaleške doline so uspeh pripisali številnim dejavnikom, med drugim krepitvi identitete destinacije z novo tržno znamko ŠALEŠKA, pripravili so tudi nov destinacijski katalog v tiskani obliki, v več tujih jezikih. "Poseben poudarek je bil namenjen gastronomiji z oblikovanjem gastronomske piramide Šaleške in začetkom projekta Okusi Šaleške, ki povezuje lokalne ponudnike," so dodali. Za razvoj destinacije so prejeli tudi številna nacionalna in mednarodna priznanja.
Nemci še vedno obožujejo Slovenijo
Največ nočitev na nacionalnem nivoju pa so tudi lani ustvarili Nemci, in sicer več kot dva milijona oziroma približno 15 odstotkov vseh tujih prenočitev v Sloveniji. Sledijo Italijani z več kot 1,1 milijona nočitev ter Avstrijci z okoli milijonom prenočitev.
Po podatkih Statističnega urada Nemci v Sloveniji praviloma ostajajo dlje kot gostje iz sosednjih držav. Pogosto se odločajo za aktivne počitnice, pohodništvo in daljše poletne dopuste v Alpah ter ob Soči. Italijani medtem v Slovenijo pogosto prihajajo za krajše oddihe in vikend obiske, predvsem v Ljubljano, na Obalo in v wellness centre, zanimivo pa je, da so v zimskih mesecih celo najštevilčnejši tuji gostje v Ljubljani.
Podatki SURS pa kažejo, da od leta 2010 pa do danes precej eksplozivno rastejo tudi vzhodnoevropski (kjer izstopa Poljska) in azijski, pa tudi ameriški trg. Tradicionalni trgi – torej Nemčija, Italija, Avstrija – resda še vedno prevladujejo po absolutnih številkah, a ne rastejo več najhitreje.
Ljubljana, Bled in Piran pričakovano ostajajo na vrhu
Največ turistov še vedno obišče Ljubljano, ki skupaj s Piranom in Bledom ustvari skoraj 40 odstotkov vseh prenočitev tujih gostov. A prestolnica postaja predvsem destinacija za krajše mestne oddihe, kažejo podatki – turisti tam navadno ostanejo dve do tri noči, nato pa pot nadaljujejo proti Bledu, Bohinju ali Hrvaški.
Na družbenih omrežjih in forumih številni tuji obiskovalci Slovenijo opisujejo kot "varno", "zeleno" in "manj obremenjeno" alternativo bolj množičnim evropskim destinacijam. Na Redditu so uporabniki posebej izpostavljali občutek varnosti v Ljubljani, bližino narave ter možnost, da v nekaj urah obiščejo gore, jezera in morje.
Velik del turistov v Slovenijo prihaja tudi zaradi aktivnega oddiha. Med najbolj priljubljenimi ostajajo Triglavski narodni park, dolina Soče, Bled in Bohinj, kjer tujci pogosto načrtujejo večdnevne pohodniške ture.
Turizem se širi tudi izven najbolj znanih krajev
Če so bili v preteklosti skoraj vsi turistični tokovi skoncentrirani v nekaj najbolj prepoznavnih destinacijah, se zdaj slika počasi spreminja. STO poleg lanske velike rasti obiska v Šaleški dolini opaža povečano zanimanje tudi za Vipavsko dolino, Goriška brda, Zgornjo Savinjsko dolino ter Dolenjsko.
Posebej uspešne postajajo destinacije, ki stavijo na butični turizem, gastronomijo, vinske zgodbe, wellness ter pohodništvo in kolesarjenje, kažejo analize. Dobra novica je, da se turizem tako postopoma razpršuje, kar zmanjšuje pritisk na najbolj obremenjene kraje v glavni sezoni. Enega od skritih biserov Slovenije smo obiskali tudi mi, preberite reportažo.
Rast spomladi in jeseni
In čeprav sta julij in avgust še vedno daleč najmočnejša turistična meseca, statistika kaže zanimiv premik, saj največje stopnje rasti beležijo spomladanski in jesenski meseci.
Med letošnjim januarjem in aprilom je bilo denimo turističnih prihodov skupno 1,4 milijona oz. za 5 % več kot v istem obdobju lani, prenočitev pa skoraj 3,7 milijona oz. za 6 % več, kažejo sveži podatki SURS.
Slovenija po covidu turistično raste hitreje od Evrope
Podatki SURS kažejo, da je slovenski turizem po epidemiji covida-19 okreval izjemno hitro. Po skoraj popolnem zlomu v letu 2020, ko se je število turističnih prihodov praktično ustavilo, je Slovenija že leta 2023 presegla predkoronske rezultate, leta 2024 dosegla rekord, ki pa ga je lani še izboljšala.
Četudi so med pandemijo slovenski turizem reševali domači gostje (tudi s turističnimi boni), se je takoj po pandemiji struktura gostov spet močno spremenila.
Današnjo rast ustvarjajo predvsem tuji gostje. Dnevni turistični utrip Slovenije kaže, da je 21. maja v Slovenijo prispelo kar 34.249 turistov, na isti dan pa so na SURS zabeležili skoraj 75 tisoč nočitev. V tednu dni, od 16. do 23. maja, so zabeležili 180 tisoč prihodov. Največ gostov je bilo iz Nemčije, sledijo Avstrija, Madžarska, ZDA in Italija.
