Najstnico pod močnim vplivom alkohola so na krško urgenco pripeljali v soboto zvečer. Policisti so ugotovili, da naj bi 14-letnica alkohol uživala v družbi nekje za srednjo šolo po rokometni tekmi.
Matej KoširStarši so med tistimi, ki bi s svojimi lastnimi zgledi v družini te stvari najlažje in najučinkoviteje preprečevali.
Vir težav se skriva doma
Zastavlja se vprašanje, zakaj se opijanje do take mere pojavlja med tako mladimi. ''Alkohol je žal družbeno preveč sprejemljiva droga v Sloveniji, kar je zelo pomemben podatek, ko govorimo o problematiki pitja alkohola nasploh in med mladimi. Veliko raziskav na lokalni ravni nam kaže, da pridejo otroci v povprečju v prvi stik z alkoholom med 12. in 13. letom starosti. V zelo pomembnem deležu, tudi do polovice, pridejo prvič v stik z alkoholom v sklopu doma oziroma družine. To pomeni, da jim ga je ponudil nekdo od domačih ali pa so si ga doma vzeli sami. Prevelika družbena sprejemljivost alkohola pri nas in dejstvo, da je pitje alkohola nekaj povsem normalnega, sta najbolj problematična,'' nam je povedal Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip.
Svetuje, naj se starši z mladostniki predvsem veliko pogovarjajo, vzpostavijo nekakšen prijateljski odnos: ''Veliko mladostnikov se pogovoru s starši o teh temah, naj gre za alkohol, droge ali spolnost, izogiba. Starši bi lahko delovali kot preprečevalni dejavnik, če bi se z otroki o teh stvareh več pogovarjali.''
Stopnja alkoholiziranosti 14-letnice je bila takšna, da policisti z njo niso mogli opraviti razgovora, ampak so jo z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Policisti so obvestili starše, zbirajo pa še obvestila o osebah, ki naj bi bile v družbi mladoletnice, da bi ugotovili vse okoliščine dogodka.
Od ''Gremo ga žurat'' do ''Gremo ga pit''
Po Koširjevem mnenju vedno več mladih danes išče zabavo v pretiranem pitju alkohola. ''Za pripadnike generacij, rojenih v 70. in 80. letih, je bilo značilno, da so šli ven z namenom druženja s prijatelji, plesa, poslušanja glasbe. Samo pitje alkohola ni bilo pomembna prioriteta. Danes je to drugače, danes gredo ven z namenom, da se ga napijejo,'' pravi.
Pomembno vlogo pri spremembi odnosa je odigral tudi družbeni nadzor nad odraščanjem otrok, ki je vedno manjši. ''Prej so bili otroci pod nadzorom celotne skupnosti, vsi so skrbeli za vse otroke, danes pa tega družbenega nadzora ni in otroci so prepuščeni zgolj staršem, ki velikokrat nimajo več časa zanje, ali pa ulici. Če zapadejo v slabo družbo, je to lahko povod, da se začnejo vesti tvegano. Edina ustanova, ki do neke mere še izvaja nadzor, je šola, vendar se tudi ta vse bolj odreka vzgojni vlogi in prevzema večinoma le izobraževalno,'' pove Košir.
Statistika ne kaže naraščanja
Zadnji podatki (iz leta 2006) o uživanju alkohola med mladimi v Sloveniji ne kažejo trenda naraščanja. Povprečni slovenski mladostnik je bil ob prvem pitju alkoholne pijače star 13,3 leta, fantje pa s pitjem alkohola začnejo prej kot dekleta.
Ob prvi opitosti je bil povprečni slovenski mladostnik star 14 let, prav tako so fantje opiti v nižji starosti kot dekleta. V starosti 15 let še nikoli ni bilo opitih 58 odstotkov slovenskih mladostnikov. Če primerjamo podatke iz leta 2006 s podatki iz leta 2002, je razvidno, da se starostna meja prvega pitja alkohola in prve opitosti, zvišuje.
1) telesne: težave s srcem, prebavnim sistemom, bolezni jeter, spremembe na koži in nekatere nevrološke spremembe
2) psihološke: motnje spomina, razdražljivost, motnje hranjenja, pojavijo se tudi težave pri odločanju in reševanju problemov, kar se pri mladostnikih lahko kaže kot težave v šoli, slabši učni uspeh
3) socialne: spremembe socialnega omrežja, težave v medosebnih odnosih in nasilno vedenje do okolice
Statistika ne kaže naraščanja
Zadnji podatki (iz leta 2006) o uživanju alkohola med mladimi v Sloveniji ne kažejo trenda naraščanja. Povprečni slovenski mladostnik je bil ob prvem pitju alkoholne pijače star 13,3 leta, fantje pa s pitjem alkohola začnejo prej kot dekleta.
Ob prvi opitosti je bil povprečni slovenski mladostnik star 14 let, prav tako so fantje opiti v nižji starosti kot dekleta. V starosti 15 let še nikoli ni bilo opitih 58 odstotkov slovenskih mladostnikov. ''Zanimivo ugotavljamo, da mladostniki kot prvo priložnost, da popijejo večje količine alkohola navajajo valeto in izlet ob koncu osnovne šole, kar je pomemben podatek za oblikovanje preventivnih ukrepov,'' pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Pomembna tukaj in zdaj
Med pomembne ukrepe za preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladimi sodijo različni preventivni programi. ''Pomembno je, da preventivni programi namenjeni mladim, govorijo o posledicah, ki so za mlade trenutno pomembne. Pomembno se je tudi osredotočiti na varovalne dejavnike,'' pa opozarjajo na IVZ, saj raziskave kažejo, da se velika večina mladih zaveda škodljivosti alkohola za zdravje, kljub temu pa svojega vedenja ne spremenijo.
''Poleg informiranja o škodljivih posledicah uživanja alkohola in spodbujanja k zdravim alternativam, lahko otroka opremimo, da se bo znal soočati s težavami v življenju in bo usmerjen k iskanju rešitev vsakodnevnih problemov, tako, da ga učimo asertivnosti ter učinkovitega reševanja problemov. Veliko lahko naredimo tudi s tem, ko otroku omogočimo medvrstniško druženje in mu na ta način gradimo raznoliko in trdno socialno omrežje, ki mu bo kasneje v življenju vir opore in pomoči v primeru težav,'' še pravijo na IVZ. Pri tem veliko lahko naredimo prav vsi, saj smo vsi, in ne samo učitelji in starši, tisti, ki oblikujemo odnos do alkohola.
