Pritožbe. "Pričakujem, da bo do poletja že znana odločitev sodišča," pojasnjuje koprski odvetnik Franci Matoz. Nedavno ga je namreč Evropsko sodišče za človekove pravice iz Strasbourga pozvalo, naj jim predloži le še stroške, ki jih je imel s pripravo in vložitvijo pritožb okoli 300 slovenskih zapornikov, ki na Evropskem sodišču poskušajo dokazati, da so jim v prezasedenih jetniških celicah kršene osnovne človekove pravice in da jim je brez osnovne higiene onemogočeno dostojno življenje. Zato posamezniki zahtevajo od tri do osem tisoč evrov odškodnine.
"Sodišče je zahtevke razvrstilo v tri kategorije. V prvi so zaporniki, ki bivajo na manj kot dveh kvadratnih metrih zaporniškega prostora. V srednji so tisti, ki živijo v prostorih do štirih kvadratnih metrov, in v tretji tisti, ki so se pritožili zaradi drugih slabih življenjskih razmer v zaporu," dodaja Matoz.
Državni pravobranilci so konec novembra odgovorili na zahteve zapornikov, a nam do zaključka redakcije niso sporočili, kako. Neuradno država sicer pred sodiščem v Strasbourgu ne zanika prezasedenosti slovenskih zaporov, a hkrati menda zanika preostale slabe življenjske razmere v njih.
21
ogledov
300 zapornikov toži državo
Zapor. Država priznava gnečo v pretesnih celicah, ne pa tudi drugih slabih življenjskih razmer v slovenskih zaporih.
