Adrenalinsko od Sevnice do Krškega

Tisti, ki občasno ali vsak dan potujejo med Sevnico in Krškim ter obratno, izgubljajo potrpljenje na regionalni cesti, ki si tega imena ne zasluži več. Zaradi gradnje hidroelektrarne (HE) Blanca je treba prestaviti ali posodobiti skoraj ves odsek ceste Sevnica–Blanca tako na levi kot desni strani reke Save. Ko se voznik prebije mimo gradbišča, upajoč, da bo lažje zadihal, ga že doleti vplivno območje HE Krško in posegi v zvezi z njo.

Po štajerski strani do Krškega
Da ne bi tarnali kar na slepo, smo se opremili z dobršno mero potrpežljivosti, vzeli pot pod kolesa in se "zapodili" po najhitrejši cesti iz Sevnice proti Krškemu. Tja smo se odpravili po levem bregu. Že takoj v starem delu Sevnice nas je ustavil semafor, postavljen ob železniških zapornicah. Gori rdeča luč, torej je naša ekspedicija ustavljena. A glej ga zlomka, še preden posveti zelena, se zapornice spustijo in napovejo vlak. Preden ta pripelje in odpelje, se na semaforju zamenjata že zelena in spet rdeča. Prvi postanek, preden smo sploh krenili, je dolg 6,5 minute. Sledi slab kilometer vožnje ob gradbišču.

Zunaj zoženega odseka, kjer velja enosmerni promet, je novo zoženje ceste. Zaradi regulacije Vranjskega potoka na Gornjem Brezovem je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro. Nato gre do Brestanice in naprej do Krškega, če odmislimo luknjasto cesto in stalne omejitve hitrosti, skorajda brez težav; 20 kilometrov do Krškega prevozimo v "rekordnih" 32 minutah.

Po dolenjski strani do Sevnice
Ker očitno nismo padli v prometno konico, se skozi samo mesto izvijemo razmeroma brez težav. A na regionalni cesti v starem delu Krškega znak že opozarja, da je na cesti kolona. Fant z zeleno zastavo nas pusti le do prvega semaforja, ki sporoča, da na cesti potekajo dela. Na edinem "normalnem" cestnem odseku so se odločili za strganje asfalta s tal. Prava katastrofa pa se pojavi pri HE Blanca in na vsem odseku do Impoljce, dolgem dva kilometra. Na cesti, ki jo želijo povišati in delno prestaviti, promet poteka izmenično enosmerno, na tem cestnem odseku pa so štirje semaforji. Omejitev hitrosti je 50 kilometrov na uro, a ker gre za najslabšo makadamsko cesto, po njej težko pelješ več kot 20 kilometrov na uro.

Ko se izviješ iz objema blata in vode, v sončnem vremenu pa oblakov prahu, in z gradbišča spet priromaš na pravo cesto, opaziš, da so se tudi pri Logu odločili, da na posameznih delih s ceste postrgajo asfalt. V Boštanju so v nivojskem križanju regionalne ceste in železniške proge zapornice na srečo dvignjene, ker bi to dalo še kakšnih pet minut pribitka, ne uspe pa se izmuzniti mimo semaforja, ki ga je sredi mesta končno dobila tudi Sevnica. A tudi v tem primeru gre zgolj za "gradbiščni" semafor, saj skozi mesto širijo cesto.

Voila, na cilju smo! Za 39,5 kilometra dolgo pot od Sevnice do Krškega in nazaj smo porabili pičlih 72 minut. Naša povprečna hitrost je bila tako manj kot 33 kilometrov na uro.