Ob krajšem vročinskem valu, ki nas je letos zajel že relativno zgodaj, se mnogi še bolj kot po
navadi sprašujejo, kaj je vzrok za takšne, vsako leto vidnejše spremembe.
"Stanje v Mariboru in okolici je zaskrbljujoče," pravi
Vesna Smaka Kincl, direktorica mariborskega Zavoda za varstvo okolja.
"Povprečne letne temperature na območju Maribora so vse višje, količina padavin je vse nižja,
kar pomeni vedno več suš, pada pa tudi raven podtalne vode. Dni s snežno odejo je vedno manj.
Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo temperature ozračja še povišale, količine padavin pa se bodo
v našem geografskem okolju še zniževale. Treba je izvajati ukrepe na področju varčevanja z
energijo, učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in trajne mobilnosti. Hkrati pa
je treba začeti prilagajati dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in druge," še
zaskrbljeno dodaja Smaka Kinclova. Agencija za okolje je ocenila, da obstaja tveganje, da na
območjih Vrbanskega platoja in Dravske kotline do leta 2015 ne bo doseženo dobro stanje podzemne
vode in s tem zagotovljena varna oskrba z zdravo pitno vodo.
|
Veliko je odvisno tudi od posameznika, koliko mu je mar za okolje, v katerem živi. Vesna Smaka Kincl |
|
Program je pripravljen
Mestna občina Maribor (MOM) je že pripravila program varstva okolja za Maribor, ki naj bi ga izvedli po načrtih do leta 2013. S tem si želijo med drugim tudi zmanjšati obremenjevanje okolja, ohranjati naravo in izboljšati kakovost okolja, izpostaviti trajno rabo naravnih virov, zmanjšati rabo energije in povečati uporabo obnovljivih virov energije. "Ni potrebe, da bi center Maribora zaprli za promet. Vendar bomo morali večkrat uporabljati kolesa in javni prevoz. Občina namerava izboljšati tudi kolesarske poti in javni prevoz," za Žurnal24 še pojasnjuje Smaka Kinclova.
Nič kaj spodbudna dejstva
Povprečna temperatura zraka v Mariboru je bila med letoma 1961 in 2006 deset stopinj Celzija. Temperature so se v omenjenem obdobju višale za 0,004 stopinje na leto oziroma za slabe pol stopinje v desetletju. Podnebne spremembe se kažejo tudi v zniževanju količine padavin, značilne za naše geografsko območje. Povprečna količina padavin v Mariboru je med letoma 1961 in 2006 znašala 1026,6 milimetra. Padavine se tako na mariborskem območju znižujejo za 2,1 milimetra na leto oziroma za 21 milimetrov v desetih letih. Lani je količina padavin že prišla pod 1000 milimetrov.
