Državni statistični urad je objavil, da so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin aprila v primerjavi z marcem zvišale za 0,8 odstotka, medletna inflacija pa je znašala 6,5 odstotka.
Brezposelnost v EU nespremenjena
|
|
Brezposelnost v območju evra je marca v primerjavi s februarjem ostala nespremenjena pri 7,1 odstotka. Tudi v celotni EU je delež brezposelnih ostal enak, in sicer pri 6,7 odstotka, v Sloveniji pa se je znižal na 4,3 odstotka. |
Letošnja aprilska inflacija je torej malo nižja kot marca in tudi kot aprila lani, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin Mojca Maček Kenk. Rast cen je bila precej sezonsko pogojena in povezana tudi s spremembami cen nafte na svetovnih trgih, je dodala generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.
Najbolj so se podražila oblačila in obutev
|
|
Aprila so se najbolj podražila oblačila in obutev. Obutev se je podražila za 5,7 odstotka, oblačila pa za 3,1 odstotka. Skupno rast cen so v aprilu, podobno kot tudi aprila lani, najbolj nižale cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo, ki so se v povprečju znižale za pet odstotkov. |
Aprilska povišanja cen, čeprav so bila nižja kot aprila lani, ostajajo relativno visoka. Pritiskom cen mednarodnega okolja se je v zadnjih mesecih pridružila tudi rast cen, ki se oblikujejo na slovenskem trgu. Oboje povečuje tveganja, da bo umirjanje inflacije počasnejše, kot je kazalo še v začetku leta, so sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Na Umarju ugotavljajo, da kljub rasti cen energentov in hrane v Sloveniji ter v celotnem območju evra, ki še naprej ostaja pomemben dejavnik visoke inflacije, podatki za april kažejo, da se na domačem trgu krepi tudi rast cen v drugih skupinah indeksa cen življenjskih potrebščin.
"Ohranjanje visoke inflacije je delno že tudi posledica sekundarnih učinkov, ko se višja inflacija in višja inflacijska pričakovanja vgrajujejo v vse večje število cen, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih," pravi direktor Umarja Boštjan Vasle. Takšna gibanja povečujejo "potrebo po proučitvi možnih prilagoditev makroekonomskih politik", in sicer je po njegovih besedah poleg rebalansa proračuna, ki ga je napovedala vlada, pomembno predvsem, da socialni partnerji pri dogovorih o povišanju plač upoštevajo spremenjene ekonomske razmere.
