Raziskava, ki jo je julija opravilo 16 avtomobilskih klubov v Evropi, med drugimi je sodelovala
tudi Avto moto zveza Slovenije (AMZS), je pokazala, da so v Sloveniji največje pomanjkljivosti pri
varnostni opremi in napravah, je danes ob predstavitvi raziskave povedal odgovorni urednik
Motorevije
France Kmetič. Ob tem je poudaril, da marsikje ni odstavnih niš ali vsaj
zasilnih prostorov, kjer bi se vozniki lahko ustavili ob morebitnih okvarah vozil, na voljo pa ni
niti telefonov za klic v sili. Poleg tega so opozorila o meritvah hitrosti postavljena zelo na
redko ali pa sploh ne, čeprav je dokazano, da to precej pripomore k vožnji s predpisano hitrostjo.
Strokovnjaki inštituta za prometne naprave pri fakulteti za prometne znanosti na tehnični
univerzi v Dresdnu, ki so opravili raziskavo, so ugotovili tudi, da na slovenskih gradbiščih
pogosto manjkajo obvestilne table o vrsti in trajanju del ter dolžini gradbišča. Včasih so takšne
obvestilne table šele na sredini gradbišča, pogosto pa so napisi tako majhni, da jih mimovozeči
sploh ne morejo prebrati.
|
Za nesreče na avtocestah pogosto niso krivi vozniki, temveč slabe oznake, ki opozarjajo na gradbišče.© BOBO |
Pri vrhniškem gradbišču, ki je za gradbiščem v španskem Toledu drugo najslabše v Evropi, je manjkal tudi pospeševalni pas, kar je lahko potencialno zelo nevarno, je dejal Kmetič in ob tem dodal, da za vse prometne nesreče ob gradbiščih očitno ne gre kriviti le voznike, ampak tudi zelo pomanjkljivo označevanje. Pri vrhniškem gradbišču je v smeri proti Ljubljani zmanjšanje hitrosti preveč nenadno, v smeri proti Kopru pa je menjava prometnih pasov pod preveč ostrim kotom, pa tudi nagib cestišča je ob menjavi pasov precejšen. Poleg tega je levi prometni pas proti Kopru preozek, v smeri proti Ljubljani pa sta preozka oba prometna pasova.
Najvarnejša so gradbišča v Veliki Britaniji
Slovenija se je z dvema gradbiščema na repu lestvice varnosti med evropskimi državami odrezala najslabše, najboljša pa so bila po raziskavi gradbišča v Veliki Britaniji. Med posameznimi gradbišči sta bili najbolje ocenjeni gradbišči pri Ennsu v Avstriji in Vianenu na Nizozemskem, najslabše pa, kot rečeno, v Toledu in na Vrhniki.
Raziskava je zajemala gradbišča v Avstriji (sedem gradbišč), Švici (pet), Nemčiji (osem), Italiji (pet), Španiji (štiri), Franciji (štiri), Veliki Britaniji (šest), na Danskem (dve), Hrvaškem (tri), Nizozemskem (štiri) in v Sloveniji (dve).
