Cilj predlogov je preprečiti, da bi se ponovil scenarij zadnjih dveh let, ko so morale evropske vlade bankam pomagati z milijoni evrov injekcij, da bi preprečile poglabljanje finančne krize.
Komisar za notranji trg Michel Barnier je sicer danes izrecno poudaril, da pri predlaganih skladih ne gre za zbiranje sredstev za reševanje bank, temveč za preventivno ureditev v primeru stečaja bank, ki bi preprečila destabilizacijo finančnega sistema. Predlog temelji na švedskem modelu, kmalu pa naj bi sledile še druge evropske države.
Prav tako je komisar poudaril, da ne gre za vseevropski sklad, temveč za 27 nacionalnih skladov, ki bi usklajeno in po skupnih pravilih delovali v evropskem okviru. Barnier je sicer danes pustil odprta vprašanja glede višine dajatev in načina njihovega pobiranja – obdavčitev premoženja, obveznosti ali dobičkov. Pričakuje pa da bodo zdaj zainteresirane strani začele s čim konkretnejšimi predlogi.
Predlogi komisije naj bi luč sveta v obliki zakona ugledali nekje v začetku prihodnjega leta. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo predlagani mehanizmi res učinkoviti le, če bodo usklajeni na globalni ravni.
