"Krize ni povzročil en človek ali ena institucija, ampak je bil to model, ki so mu banke sledile zadnjih 30 let," na vprašanje, ali bo kdo za finančno krizo v ZDA in Evropi tudi odgovarjal, odgovarja guverner Banke Slovenija (BS) Marko Kranjec.

Bi se centralne banke lahko odzvale prej?
Tudi nadzorne institucije imajo svoj delež krivde, vsekakor. Če ste imeli v mislih tudi BS, ne pravim, da smo lahko v celoti poznali nevarnosti sistema izvedenih bančnih instrumentov.

Je pri nas možen kakšen stečaj katere od bank?
Glede na poznavanje izpostavljenosti naših bank ni nobene nevarnosti, da bi se to zgodilo.

Koliko vnaprej se je vedelo za težave tujih bank, ki so šle v stečaj?

	Pri varčevanju si mora vsak preračunati, ali obresti pokrijejo inflacijo. Po enostavnih preračunih se to zdaj ne dogaja. Marko Kranjec, guverner BS

Tega se ne da vedeti vnaprej. Lehman Brothers, ki je šel v stečaj, je še junija veljal za dobro, solventno banko, sicer pod vplivom likvidnostnih težav, vendar solventno banko. Mislim, da pričakujete preveč od znanosti ali od nadzora.

Bi slovenske banke lahko imele težave zaradi posojil za menedžerske odkupe, zavarovane z delnicami?
Po informacijah, ki jih imamo, ne. Ta posojila so za zdaj bistveno manjša, kot je vrednost delnic, ki so zastavljene. In po naših analizah nobena banka ne bo imela težav s tem, tudi če bi cene delnic še padale.

Je pa čas visoke inflacije bolj obremenjujoč za tiste, ki zaslužijo le 500, 600 evrov.
Simpatiziram z njimi in razumem njihove težave. V razmerah visoke inflacije je jasno, da največje breme nosijo osebe z nizkimi dohodki, ki večji del porabijo za hrano, stanovanje in energijo, ter osebe, ki imajo fiksne dohodke, to so upokojenci. To je problem distribucije socialne pravičnosti. Prav zato je inflacija po mnenju vseh centralnih bank ne le ekonomska škoda, ampak ima zelo neugodne distribucijske posledice. Zato vse centralne banke vedno poudarjamo: cenovna stabilnost, cenovna stabilnost, cenovna stabilnost.

Ali morajo biti tisti, ki imajo zdaj posojila, posebno pozorni?

Guverner osebno

Ste zasebno na kakršenkoli način že ukrepali zaradi prihajajoče krize? Jaz osebno? Zanimivo vprašanje. Ne, nisem. Očitno ali nimam takih naložb ali pa nisem tako izpostavljen. Ali vi osebno kot nadzornik bank varčujete tudi v depozitih? To je zelo osebno vprašanje. Varčujem na različne načine, seveda tudi v bankah, in to tudi v slovenskih. Kako globoko še lahko gre kriza, ki smo ji priča v tujini? Nimam kristalne krogle, da bi lahko rekel, koliko bi se razmere še lahko poslabšale.

Ključno je, da se zadolžujejo le v obsegu, ki jim bo omogočal vračanje. V ZDA so bile drugorazredne hipoteke tako priljubljene tudi zato, ker so se dolžniki zadolževali s predpostavko, da bo cena nepremičnin rasla. Verjetno je tudi pri nas nekaj takih. Se je pa več Slovencev v preteklosti opeklo z naložbami v balkanske delnice, za kar so se tudi zadolževali. Tistim, ki imajo relativno nizke dohodke, bi priporočil, kar je lahko govoriti, težko pa narediti, naj preračunajo (tudi s pomočjo prijateljev in družine), ali so sposobni odplačevati kredite. Če nekdo tega ni sposoben, mora zaprositi za socialno pomoč. To ni nič slabega. Banke niso zato, da dajejo socialno pomoč.

So obrestne mere take, da je bolje več varčevati ali najemati posojila?
Ne upam si dajati nasvetov. Pri varčevanju si mora vsak preračunati, ali mu obresti prinašajo vsaj toliko, kot odnese inflacija. Po zelo poenostavljenih izračunih se to trenutno ne dogaja. Pri posojilih pa je tako, da so obrestne mere na ravni inflacije ali pa le malo višje, zato je realna obrestna mera razmeroma nizka in interes marsikoga je, da se zadolži. Če se zadolži dobro, bolje zanj, če pa se zadolži slabo, pa so posledice dokaj jasne.

Posojila v švicarskih frankih so še vedno ugodnejša?
Glede na obrestno mero to drži. Smo pa vedno opozarjali na to, da se lahko spremeni tečaj švicarskega franka do evra. V tem primeru pa seveda tudi nespremenjena obrestna mera ne pomaga veliko, saj morate realno vračati več.

Ali sindikati vedno upravičeno opozarjajo na nizke plače ali zganjajo tudi demagogijo?
V nekaterih primerih so opozorila povsem upravičena. Ko v konjunkturi podjetje dobro posluje, bi osebno, če bi bil direktor, to poskušal razdeliti med vse, ki k temu prispevajo. Ne bi pa zagovarjal uravnilovke, da se takrat deli vsem enako.

Kako ocenjujete delo odhajajoče vlade z ena do deset?
Politike ne komentiram.

Kaj svetujete prihajajoči vladi?
Trenutno so gospodarske razmere takšne, da gospodarstvo raste in je celo raslo nad potencialom, kar je povzročilo del inflacijskih pritiskov, drug del pa je prišel iz tujine v obliki višjih cen energentov in surovin. Prepričan sem, da bo katerakoli vlada znala to upoštevati in bo vodila ustrezno politiko. Ve pa se, na katerih področjih morajo voditi to politiko.