Prva ocena statističnega urada, da je BDP lani realno upadel za 1,1 odstotka, je za ekonomista Jožeta P. Damijana pozitivno presenečenje, pri čemer upa, da ne gre za 'statistično telovadbo'.
"Gospodarski preobrat sem pričakoval šele v sredini letošnjega leta, tako da je ta hitrejši izhod iz recesije vsekakor dobrodošel," je ocenil Damijan, a izrazil začudenje, kako je do takšnega preobrata prišlo, saj naj bi se v zadnjem lanskem četrtletju bruto investicije povečale kar za skoraj 23 odstotkov.
Hkrati se je močno povečal obseg gradbeništva. "Ne vem, za kakšne velike gradbene projekte je v zadnjem četrtletju lanskega leta šlo. Upam pa, da ne gre zgolj za kakšno 'statistično telovadbo' in 'poračun' za nazaj, denimo glede priznanja upravičenosti porabe EU sredstev do konca leta 2013, sicer bi ta sredstva izgubili, kar me sicer ne bi začudilo," je pojasnil.
Nekdanji finančni minister Franc Križanič pa je opozoril, da je BDP v letih 2012 in 2013 upadal kljub rasti izvoza. Prvi vzrok za recesijo je bil po njegovem v omejevalni kreditni politiki Banke Slovenije, drugi pa zakon o uravnoteženju javnih financ z vplivom na upad javne porabe in zlasti močnih negativnih učinkih na trgovino ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti.
Statistika kaže konec recesije
V Sloveniji je se je lani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) po prvih ocenah statističnega urada realno zmanjšal za 1,1 odstotka. V zadnjem četrtletju lani se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zvišal za kar 2,1 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v zadnjem lanskem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je povečal za 1,9 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju se je zgodila rast BDP po osmih zaporednih padcih. Recesija v Sloveniji je tako prekinjena.
Gospodarstveniki manj optimistični
V Gospodarski zbornici Sloveniji ocenjujejo, da je gospodarska rast, ki jo je zabeležila Slovenija, še vedno prenizka za znižanje brezposelnosti, rast pa lahko pripišemo predvsem uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture, so zapisali.
"Brezposelnih je 130.000 ljudi, kar je največ v zadnjih 15 letih," opozarjajo v GZS. Ocenjujejo tudi, da je napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji napovedala krčenje BDP za 0,1 odstotka, preveč optimistična.
