Slovenija
58 ogledov

Bi v Velenju imeli zabaviščni park?

vrtiljak, zabaviščni park Shutterstock
Pomena turizma se kandidati za velenjskega župana zavedajo. Ob tem nas je zanimalo, ali bi podprli idejo o izgradnji zabaviščnega parka.

Kandidatom za župana Mestne občine Velenje smo zastavili dve vprašanji. Do tega trenutka smo prejeli odgovore štirih kandidatov. 

Ali bi podprli idejo o zabaviščnem parku v Velenju in kateri bi bil vaš prvi ukrep za okrepitev turizma v občini?

Ivan Zacirkovnik: Na vprašanje o zabaviščnem parku bi rekel, da se ne nagibam k tej ideji. Bolje bi bilo narediti kaj v smeri rekreacijsko-športnega turizma, saj so okoli nas same lepote. Prvi korak za večjo okrepitev turizma v občini bi bila vzpostavitev večje povezanosti med turističnimi društvi in vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom.

Bojan Kontič: V turizmu vsekakor vidim eno od pomembnih priložnosti za nadaljnji razvoj naše občine in za ustvarjanje novih delovnih mest. Na področju turizma je dovolj prostora za dopolnilne dejavnosti, za obrtnike, za majhna, srednje velika in velika podjetja, tudi za zadružništvo in socialna podjetja. Velik potencial za razvoj turizma ima Velenje predvsem v jezerih in njihovi okolici, zanimive programe, produkte in storitve pa lahko gradimo tudi na bogati kulturni in industrijski dediščini. Že zdaj smo prepoznavni kot odlični organizatorji številnih, tudi množičnih turističnih, kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev. Pravkar se je zaključil 25. Pikin festival, ki ga je v tednu dni obiskalo več kot sto tisoč ljudi. 

Že v mojem prvem mandatu smo realizirali kar nekaj ukrepov in investicij, namenjenih spodbujanju in krepitvi turistične dejavnosti. Med drugim smo uredili Velenjsko plažo ob Velenjskem jezeru, prenovili pešpot do Velenjskega gradu, obnovili mestno središče in Sončni park, postavili drsališče, namestili digitalne informacijske točke, uvedli avtomatiziran sistem izposoje brezplačnih mestnih koles, odprli nove tematske poti (kolesarske in pešpoti), financirali in sofinancirali številne manjše projekte in dogodke na področju mestnega in podeželskega turizma, urejamo status kopalne vode za Velenjsko jezero, pripravljamo strokovne podlage za nadaljnji razvoj objezerskega turizma, povezujemo, koordiniramo in podpiramo ponudnike turističnih produktov in storitev, omogočamo brezplačne mestne avtobuse … Mesto urejamo tako, da smo ne glede na to, da nismo tradicionalna oziroma uveljavljena turistična destinacija, po gostoljubnosti, urejenosti in prijaznosti do turistov vedno med najbolje ocenjenimi slovenskimi mesti. Tako bomo tudi nadaljevali. 

Razvoj turizma pa bomo lahko v naslednjih letih spodbudili tudi s pomočjo podjetniškega inkubatorja, ki bo ponudil potrebno podporno okolje za uresničitev inovativnih podjetniških idej in mladim podjetjem pomagal k zagonu dejavnosti. Podprl bi tudi idejo o zabaviščnem parku, ki pa bi moral biti izviren, estetsko oblikovan in vsebinsko bogat, povezan z našim okoljem.

Franc Sever: V kolikor se najde investitor, sem takoj za takšen park na primerni lokaciji, da bi ne motilo občank in občanov. Najbolj primerna lokacija je pri jezerih.

Matej Jenko: Seveda podpiramo tudi idejo o zabaviščnem parku, predvsem v obliki družinskega zabaviščnega parka. Le ta bi lahko bil tudi zasebno-javne narave (lokacija ob jezeru). Druga ideja je tudi "Pikino mesto" in "Pikina hiša", ki bi lahko bila v samem mestu Velenje (npr. Pikina hiša -Vila Bianca) in bi s svojimi mesečnimi programi privabljala goste iz bližnje in širše okolice.

Prvi nujen ukrep je postavitev nekaj atraktivnih turističnih žarišč in intenzivno delovanje turističnih agencij in turistično-informativnega centra v Velenju, ki bi morali delovati v smislu intenzivne promocije in trženja teh turističnih "atrakcij" in mesta Velenje. A brez prave vizije in drugačnega strateškega načrta razvoja turizma za naslednjih 20 let ne bo šlo.

Velenje sicer že ima strateški načrt, a vsi kazalci kažejo, da je strategija slaba in da je turizma v Velenju manj kot pred leti, ko so strategijo sprejeli … "Gasilske akcije" kot jih poznamo danes - nekaj narediti malo tu in malo tam (plaža na jezeru), ne prinesejo pravega efekta, turizma …
 
V Velenju moramo takoj pripraviti in ponuditi prave atraktivne turistične produkte, ki bodo poleg obstoječih zanimivi za trženje. Le kvalitetno trženje ob dobri promociji Velenja bo prineslo želeni napredek (pojavljanje v medijih skozi reklame, promocijske filme, panoje ob avtocestah, ukrepi za pospeševanje prodaje, tudi na sejmih doma in v tujini in ne nazadnje skozi vsakodnevno pojavljanje na televiziji in radiu – vreme ipd.).

Kateri bi bil vaš prvi konkreten ukrep povezan s tretjo razvojno osjo?

Ivan Zacirkovnik: Glede tretje razvojne osi vsi vemo, kdo je pristojen za to. Ampak vseeno bom obiskal dosedanje iniciative in se poučil o njihovih problemih. Nato se bomo sestali vsi župani občin in bomo vršili vse pritiske, ki so v naši pristojnosti na ministrstva, ki so zadolžena za to področje.

Bojan Kontič: Konkretno ukrepanje lokalne skupnosti ali/in župana na področju infrastrukture, ki je v domeni države, je žal zelo omejeno. Lahko se predvsem odločno zavzemamo za čimprejšnje ukrepanje države in ga glasno zahtevamo, lahko nastopamo v imenu različnih deležnikov in jih povezujemo, lahko pomagamo pri usklajevanju mnenj in interesov različnih ciljnih skupin v lokalni skupnosti ter strokovne javnosti. To počnemo in bomo tudi v prihodnje. Vsekakor bomo na novo vlado in novega resornega ministra ponovno naslovili zahtevo po uvrstitvi tretje razvojne osi med prioritetne projekte tega mandata. Skupaj z vsemi argumenti, ki utemeljujejo nujnost čimprejšnje izvedbe tega razvojno izjemno (ali kar življenjsko) pomembnega projekta. 

Franc Sever: Takoj bi povabil vlado v Velenje, da se na terenu seznanijo s težavami, ki jih ima gospodarstvo na tem območju zaradi neprimerne ceste.

Matej Jenko: V tem trenutku, ko ni več toliko denarja, kot ga je bilo pred leti, ko je (še vedno ista) oblast v Velenju imela vse vzvode v rokah in ni naredila nič za umestitev in izvedbo avtocestnega kraka do Velenja, je potrebno najprej pripraviti vse potrebno, da bomo to cesto sploh kdaj imeli zgrajeno. 

Torej, najprej je nujno sprejeti vse potrebne dokumente (potek trase, soglasja, ...), da se trasa umesti v prostorski načrt, šele nato lahko začnemo delati korake naprej. V kratkem je treba torej izvesti: umestitev v prostorski načrt, oblikovanje lokalne utemeljitve (tudi primerjavo s severno primorsko in prekmursko avtocestno povezavo), utemeljitev razvojnih produktov Koroške in Šaleške regije ter se srečati z vlado Republike Slovenije.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.