Po dodatnih pogajanjih s Španijo so danes prometni ministri EU, med njimi slovenski minister
Radovan Žerjav, dosegli dogovor o prihodnosti satelitskega navigacijskega sistema
Galileo. Ministri za promet so z dogovorom o Galileu, vrednim 3,4 milijarde evrov, ki naj bi postal
operativen leta 2013, končali več mesecev dolg spor med največjimi evropskimi industrijami. "
Pričakujem uravnoteženo sodelovanje vseh držav članic v vseh fazah projekta, pri čemer je treba
čim bolj izkoristiti odprto konkurenco in upoštevati načela javnega naročanja," je na
zasedanju poudaril minister Žerjav.
Razpisi za mala podjetja
Del sklepov o javnem naročanju je "
zelo pomemben tudi za mala podjetja iz vseh držav EU, tudi slovenska", je povedal po
dogovoru. "
Nekaj jih je, tri, štiri ali pet takšnih podjetij, ki bodo tu prav gotovo sodelovala. Možnost
je odprta in pravzaprav za naša podjetja zelo pomembna," je pojasnil minister. Na razpisih naj
bi sodelovala mala telekomunikacijska in računalniška podjetja, so pojasnili strokovnjaki.
Kako bo potekal projekt?
Pogodbe za sodelovanje v projektu bodo razdeljene na šest delov: sistemsko planiranje,
gradnja satelitov, kontrolne postaje na zemlji, druga infrastruktura na zemlji, lansiranje
satelitov in upravljanje. Vsak bo imel glavnega investitorja in številne podizvajalce, kar naj bi
zagotovilo sodelovanje vseh držav, pa tudi malih in srednjih podjetij. Doslej so se odločitve te
vrste sprejemale s soglasjem, čeprav to s pravnim redom ni izrecno zahtevano.
Ministri so dosegli strinjanje glede sklepov, ki se dotikajo treh vprašanj: potrditve višine
stroškov evropskih sistemov za globalno satelitsko navigacijo v obdobju 2007-2013, upravljavske
strukture programa in načel javnega naročanja. S transparentnim javnim naročanjem se želi
zagotoviti predvsem poštena konkurenca, prost dostop in uravnotežena zastopanost industrije na vseh
ravneh, dostop do ažurnih informacij ter upoštevanje investicij javnega sektorja, preteklih
dogovorov in izkušenj industrije iz razvojne faze programa, je razložil minister.
Kontrolni centri jabolko spora
Kontrolni centri so bili jabolko spora, zaradi katerega ministri v četrtek odločitve o
Galileu niso sprejeli s soglasjem. Španija, ki je dogovoru nasprotovala, ker ni dobila kontrolnega
centra, je sedaj dobila dovolj trdna zagotovila, da bo njen center za varnost življenja mogoče
"razviti" v kontrolni center.
|
Minister Žerjav meni, da bi Slovenija kot nova članica morala imeti prednost pri pridobivanju sedežev novih agencij. © BOBO |
Galileo naj bi izboljšal zmogljivost GPS
Evropski satelitski radionavigacijski sistem Galileo vključuje konstelacijo 30 satelitov na tirnicah na 24.000 kilometrov s petimi različnimi storitvami. V vsakdanjem življenju se uporablja za različne stvari: vožnjo z avtomobilom, varnost v prometu in uporabo v različnih komercialnih dejavnostih – na primer v bančnem sektorju.
30 satelitov Galilea, s katerim želi EU konkurirati ameriškemu GPS, kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, naj bi bilo sicer združljivih s 24 sateliti ameriškega GPS in naj bi za več kot dvakrat izboljšali zmogljivosti GPS. Izboljšali naj bi signale na oddaljenih območjih na severu Evrope ali v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov. Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši – z evropsko tehnologijo naj bi bilo namreč mogoče položaj predmeta na zemeljski površini določiti na meter natančno, medtem ko ga je mogoče z GPS izmeriti na pet metrov natančno. In medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, čeprav naj bi bil na voljo tudi v vojaško uporabo.
