Znanje. "Prepričana sem, da je znanje v Sloveniji res premalo cenjeno," rezultate ankete Slovenski utrip komentira generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Marija Poglajen. Raziskava fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) je pokazala, da 71 odstotkov Slovencev meni, da je znanje premalo cenjeno. Petina jih je mnenja, da je cenjeno ravno prav, pet odstotkov pa, da je preveč cenjeno.
Pridnost in intenzivnost
"Tu gre za kombinacijo dveh zadev," pravi profesor na FUDŠ Matej Makarovič. Ocena ljudi, da je znanje premalo cenjeno, je po njegovih besedah delno realna ocena stanja, delno pa so to mnenje ljudje ponotranjili, saj je prisotno v javni razpravi.
"Žal je gospodarska slika pri nas taka, da lahko uspehe, ki smo jih dosegali v zadnjih dvajsetih letih, pripisujemo predvsem pridnosti, delovni intenzivnosti in iznajdljivosti," pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po njegovem mnenju je v slovenskih produktih premalo znanja, zato je pridnost bolj cenjena.
Vpliv na dohodke
Polovica Slovencev ocenjuje, da njihovo znanje pomembno vpliva na dohodke, 40 odstotkov, da pomembno vpliva na varnost zaposlitve, 39 pa, da vpliva na možnost za boljšo zaposlitev. Raziskava FUDŠ je pokazala še, da je na prepreke pri dodatnem izobraževanju naletelo 36 odstotkov ljudi, od tega jih je devet odstotkov kot največjo oviro navedlo delodajalca, kar se zdi Makaroviču zaskrbljujoča številka.
