Slovenija
69 ogledov

Bogata najdba, stara 2300 let

1/7
Žurnal24 main
Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva so odkrili dvojni, žensko-moški grob iz 4. stoletja pr. n. št. "Območje Novega mesta je bilo nekoč eno izmed najmočnejših centrov v srednji Evropi," poudarja Križ.
Najdba priča o družbi, ki je bila v tistem času izjemno razslojena. Po vsej verjetnosti gre za družbeni sloj knezov, ki so dokaj stabilno vladali na tem območju.
Borut Križ

"Odkrili smo predmete, ki sodijo v čas okrog leta 300 pred našim štetjem, torej gre za konec starejše železne dobe. V grobu smo našli množico steklenih in jantarnih jagod, ki so deli  nekdanje ogrlice, dve bronasti zapestnici in dve nanožnici, tri oblačilne bronaste sponke – fibule in dve železni, štiri lončene posode, glinasto vretence, železno sulično ost, sekiro in nož. Zanimivo je to, da so v grobu predmeti, ki jih pripisujemo tako moški kot ženski noši, kar pomeni, da imamo dvojni, žensko-moški pokop,“ nam zatrdi vodja raziskovanja na Kapiteljski njivi in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ.

Fotografije najdenih predmetov si oglejte TUKAJ.

"Gre za veliko bogatih predmetov, ki nakazujejo na to, da sta bili pokopani osebi dokaj visoko na takratni statusni lestvici,“ poudari Križ.

Letos je to zagotovo najbogatejša najdba.
Borut Križ

Starodavni pogrebni obred?
Kustos na vprašanje o tem, ali je šlo za neke vrste starodavni obredni pogreb, odgovori, da je to bolj izjema kot pravilo. "V Novem mestu smo sicer že odkrili štiri tovrstne sočasne pokope, zakaj je do tega prišlo, pa nam žal še ni jasno."

Ena največjih naselbin v Evropi
Križ nadaljuje, da je bilo območje Novega mesta v tistem času eno izmed najmočnejših centrov v srednji Evropi. "Prebivalci so se ukvarjali z železarstvom, ki je bilo v tistem času izjemno pomembna surovina, imeli pa so tudi lastno proizvodnjo stekla, saj smo našli izjemno veliko steklenih jagod, tudi v obliki ovnovih glavic."

Kopljejo že 30 let
V skoraj treh desetletjih raziskovanj so na Kapiteljski njivi odkrili in raziskali 36 starejšeželeznodobnih rodovnih gomil s približno tisoč kostnimi grobovi, skoraj 300 poznobronastodobnih žarnih grobov in več kot 700 mlajše železnodobnih, ravno tako žarnih grobov.

Bogato trgovanje med ljudstvi
"Na Dolenjskem imamo železovo rudo, ki so jo naši predniki znali staliti, dobiti železo in se z njim vključiti v takratno evropsko trgovino. Poudariti je potrebno, da se pri najdbi pojavljajo določeni elementi keltske noše, kar pomeni, da so bili določeni predmeti izmenjani z drugimi ljudstvi, predvsem s Kelti."

Katero ljudstvo je poseljevalo območje Slovenije?
"Menimo, da gre za izjemno sorodna ljudstva. Po verovanju, ekonomiji, običajih in navadah sodeč sklepamo, da gre za Ilire. Za točno opredelitev imamo zaenkrat še premalo podatkov," odgovori Križ. 

Najdba priča o družbi, ki je bila v tistem času izjemno razslojena. Po vsej verjetnosti gre za družbeni sloj knezov, ki so dokaj stabilno vladali na tem območju.

Denarna podpora občine
Izkopavanja grobišč Kapiteljske njive, ki zaobjemajo pozno bronasto, starejšo in mlajšo železno dobo, potekajo ob denarni podpori novomeške občine in ministrstva za kulturo, vsa leta pa jih izvaja Dolenjski muzej.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.