Na informativnih dnevih se je na vseh fakultetah primorske univerze, razen na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ), povečal obisk dijakov glede na lansko leto. Zakaj?
Obisk dijakov je bil na FHŠ približno enak lanskemu, na določenih programih je bil obisk celo večji, recimo na medijskih študijah in slovenistiki. Na nekaterih pa je bil tudi manjši – recimo na italijanistiki, ki je morda izgubila nekoliko zanimanja z novim razpisanim programom Medkulturno jezikovno posredovanje.
Prizadevamo si seveda, da bi bilo zanimanje še večje. Kajti prevladuje nekakšna fama, da so humanisti in družboslovci manj zaposljivi, kar je povsem napačno prepričanje.
Kako bi vi ocenili zaposljivost svojih diplomantov?
Pred leti, ko smo imeli prvo skupino diplomantov, smo že naredili eno anketo. Takrat so skoraj vsi ali nadaljevali študij ali pa so bili zaposleni.
Pred kratkim pa smo med skupino 170 diplomantov naredili mini anketo, ki kaže, da je okrog 80 odstotkov zaposlenih.
To se nam zdi visok odstotek, in smo bili prijetno presenečeni. Te številke kažejo, da so naši študenti kar iznajdljivi.
Letos FHŠ praznuje deseto obletnico. Kateri so največji dosežki v teh letih?
Med prvimi, že leta 2000 oziroma 2001, smo uvedli kreditno-točkovni sistem, izbirnost in interdisciplinarnost.
Torej, imeli smo bolonjski sitem že pred uradno bolonjsko prenovo. Uspelo nam je uveljaviti tudi veliko odzivnost študentov pri predavanjih, kar je možno zaradi manjših skupin.
Pri nas je v primerjavi z drugimi fakultetami močna raziskovalna vpetost profesorjev, saj je več kot 80 odstotkov naših visokošolskih učiteljev tudi raziskovalcev.
Kaj bi lahko izpostavili kot neuspeh, oziroma kaj je tisto, kar bi si še želeli doseči?
Kot eno od humanističnih središč bi si želeli še bolj sooblikovati družbene trende, ki včasih izpostavljajo zgolj ekonomijo in politiko.
Tu bi lahko bili še bolj glasni in prepoznavni, saj bi lahko humanistika ponudila nove ideje in zamisli, ki jih ekonomija in politika ne moreta.
Na Univerzi na Primorskem je kar pet dekank. Kakšen je po vašem mnenju položaj žensk v politiki in na vodstvenih funkcijah?
To so procesi, ki v različnih družbah potekajo različno. V resnici se to vidi tudi v poimenovanjih, v marsikaterih jezikih pri poklicih nimajo izraza za poklic ženskega spola.
Pri nas smo vsaj na tej ravni precej napredni, saj imamo za večino poklicev poimenovanja za oba spola. Morda pa tudi ni naključje, da so bile v nekem obdobju v slovenski Istri vse tri županje in da imamo največ dekank med slovenskimi univerzami.
Morda je to tradicija tega prostora, kjer so ženske že v preteklosti skrbele za ekonomsko plat družine. Spomnimo se samo usode šavrink, ki so držale tisto vlogo, ki so jo imeli v preostalem delu Slovenije možje.
V slovenskem merilu pa nas še čaka veliko dela, saj se morajo ženske na vodstvenih položajih veliko bolj dokazovati kot moški.
