"Suša je, zelenjava in sadje sta zelo prizadeta, vodni viri so več ali manj presahnili že zdavnaj," je povedal primorski kmet in predsednik gospodarsko-interesnega združenja Vrtovi Istre Egidij Markežič.
Ob tako visokih temperaturah tudi namakanje ne pomaga, fotosinteza, nujna za rast rastlin, se namreč ustavi že pri 30 stopinjah Celzija, je pojasnil.
"Škoda je povzročena kljub namakanju," se je strinjal tudi Jure Vončina iz Kmetijske zadruge Krka.
Ravno v času našega pogovora je imel sestanek glede solate, ki je pričela v skladiščih čez noč cveteti zaradi šoka ob rezanju. Količina pridelka pri njihovih kmetih zaradi namakanja sicer še ni ogrožena, je pa kakovost pridelkov slabša.
Cen zelenjave in sadja, kar ju je ostalo, kmetje niso dvignili, so nam zagotovili tako na Primorskem kot Dolenjskem. Oboji so dodali, da so prodajne cene sicer že nekaj časa za od osem do deset odstotkov višje od lanskih. "Lahko postavim ceno paradižnika na štiri evre za kilogram, a če ga ne prodam, nisem nič naredil," pa še pojasnjuje Markežič.
Morebitni dvigi cen zelenjave in sadja v trgovinah so tako v manjši meri povezani z naravnimi razmerami, bolj bodo posledica tega, da veletrgovci izkoristijo prepričanje, da nečesa primanjkuje. Tako dvignejo prodajne cene kljub temu, da pridelke uvozijo po normalni ceni, pa je pojasnil Marjan Papež iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Dvig cen žit na borzah
Vsi sogovorniki so se strinjali, da bo bolj kot primanjkljaj sadja in zelenjave pri nas, na ceno hrane vplivalo dvig cen žita, soje in koruze na svetovnih borzah.
"Žito je najbolj strateška stvar," je poudaril Papež. Markežič je dodal, da se je tako že spomladi predvidevalo, da bodo cene pšenice, koruze in soje visoke, saj se jih veliko porabi za biogorivo, s čimer pride do primanjkljajev pri potrebah za prehrano in krmila.
"Pri reji perutnine je glavni strošek krma, žita. Če se bo povečala cena teh surovin, bodo rejci to vračunali v ceno perutninskega mesa," poudarja Papež.
Nasprotno pa bi morala suša pri nas teoretično znižati cene govejega mesa. Ker je zaradi suše krme manj, so rejci prisiljeni zmanjšati čredo. "V takem primeru se poveča ponudba mesa na trgu, zato bi se morala maloprodajna cena znižati, a to se pri nas ni še nikoli zgodilo," pojasnjuje Papež. Zaradi stiske namreč odkupovalci prisilijo kmete, da jim govedo prodajo po nižji ceni, vendar pa cena mesa nato ni nižja za potrošnike.
"Suša bo najbolj prizadela travinjo in koruzo," je povedal tudi Vončina. Svetovalne službe zato kmete za zdaj še pozivajo, naj govedi še ne odprodajajo, čeprav se predvideva, da do trideset odstotkov manj koruze za silažo.
Optimistično kljub suši
Vončina je kljub vsemu optimističen. Slovenci namreč vedno bolj iščejo slovenske pridelke, zato so v njihovi kmetijski zadrugi prodali praktično vse, kar so pridelali. Povpraševanja ne dohitevajo: "Lahko bi prodali še enkrat toliko zelenjave, ampak že zdaj kaže na vrhunsko sezono."
mirkec, kakčne skrbi imaš, če ljudstvo ne bo imeli kruha, bo pa jedlo pecivo (pregovor iz časa Marije Terezije)
Tako se posluje samo v Sloveniji in to samo zaradi hudičeve favšije, da bi kdo kaj zaslužil. Naši mlinarji rajši od tujcev kupijo žita po višjih cenah, kot bi pa plačali našemu kmetu za odkup. Potem pa logično, da bo… ...prikaži več kmet prodal tujcu, ker mu boljše plača. Lahko se celo dogaja takšen absurd, da se to isto žito pridelano preko tujega posrednika vrne nazaj v Slovenijo, samo z dosti višjo ceno. Pogoltnost in fovšija nas bosta ugonobila.
Par dni nazaj so po radiu v neki oddaji povedali da je bila odkupna cena prenizka in so jo tako kmetje kot zadruge in še kdo prodali na tuje, zdej pa ko je pri nas verjetno ne bo bodo kupovali… ...prikaži več na tujem za domače potrebe, seveda po višjih cenah in spet se bo podražilo vse komplet. Mater če bi bil kje ob AU ali ITA meji doma, bi vse hodil kupovat tja, ma sej se že zdej splača, samo par folka se mora nabrat na kup pa je pot skoraj zastonj.