Evropska komisija meni, da je osnutek proračuna, ki so ga prejeli 15. oktobra, skladen s pravili pakta stabilnosti in rasti (SGP), a brez manevrskega prostora. po njihovem mnenju je Slovenija naredila omejen napredek glede strukturnega dela fiskalnih priporočil, ki jih je dobila v okviru evropskega semestra.
Komisija je zato pozvala oblasti, da izvedejo potrebne konosolidacijske ukrepe in jih dosledno izvajajo, da bi proračun za 2014 ostal skladen s SGP. Poleg tega je komisija pozvala Slovenijo, naj hitreje izvaja fiskalna priporočila v okviru evropskega semestra.
Banke so faktor tveganja
Dokapitalizacija bank še vedno predstavlja pomemben element negotovosti. Potrebe bank po dokapitalizaciji bodo namreč lahko pravilno ocenjene šele, ko bodo znani rezultati stresnih testov.
V eni od točk komisija opozarja na dejstvo, da v osnutek proračuna ni vključen noben strukturni ukrep na odhodkovni strani, ki je bil vključen v program stabilnosti za leto 2013. Na splošno se zdi ocena proračunskih učinkov konsolidacijskih ukrepov po sedanjih podatkih prepričljiva.
Napovedi povezane z osnutkom proračuna so pogojene tudi z izvajanjem priporočil, ki jih je Svet julija izdal v okviru evropskega semestra za bančni sektor in korporativno upravljanje v podjetjih v državni lasti in njihovo privatizacijo. Napovedi bi namreč lahko imele pomemben vpliv na razvoj dolga in pogojne obveznosti v prihodnjih letih.
Rehn: Pozorno bomo spremljali
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je slovenske ukrepe ocenil kot zelo odločne in učinkovite. Je pa poudaril, da bo jasna slika znana v začetku decembra, ko bodo znani izidi bančnega pregleda. Obenem je ponovil pziv k reformi upravljanja podjetij v državni lasti ter poudaril, da bodo pozornos premljali izvajanje proračuna. Slovenija ukrepa učinkovito, njen proračunski predlog je v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni, je opozoril.
GZS: Domača naloga nas še čaka
Gospodarska zbornica Slovenije meni, da je Slovenija z oceno Evropske komisije lahko zadovoljna. Vendar pa poudarjajo, da so bili ukrepi v zadnjih mesecih gasilski, prava domača naloga pa je še pred nami.
Ocenjujejo, da potrebujemo nov razvojni sporazum, ki bi odpravil blokado sprememb, zagotovil nujne strukturne reforme in omogočal socialno državo. Obenem opozarjajo, da "izvoz postaja šibak, zadolženost podjetij je še naprej visoka, čakamo na rezultate stresnih testov bank, davčna obremenitev se je povečala, javni dolg hitro narašča, višajo se socialni stroški".
Ocena je bila pričakovana
Ekonomist Jože P. Damijan je takšno oceno evropske komisije pričakoval, saj "obstaja zavedanje, da proračun ni idealen; je pač odraz stanja, v katerem je gospodarstvo". Meni tudi, da je komisiji do živega prišla kritika Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in ZDA, da je po nepotrebnem prisilila države članice v prehitro fiskalno konsolidacijo, zaradi česar je celotno evro območje po nepotrebnem pahnila v skoraj dveletno recesijo.
Ekonomist Sašo Polanec je opozoril, da komisija pričakuje, da proračunski primanjkljaj v naslednjem letu ne bo več presegal predvidene meje treh odstotkov. "Vlada je sprejela številne ukrepe, s katerimi povečuje davke, pri čemer je tudi neučinkovita," je ocenil, "premalo pa je naredila pri izdatkih za plače in pokojnine."
Vlada bi morala analizirati zaposlovanjem v javnem sektorju in dvigniti njegovo učinkovitost z drugačnim sistemom nagrajevanja. Sedanji namreč tolerira nizko produktivnost ljudi in omogoča, da se politično politično nastavljenih ljudi ne more degradirati. "Sramota je višina plač v nekaterih poklicih: 600 evrov neto je prenizka plača v javnem sektorju za osebe s srednješolsko izobrazbo, 900 evrov neto je prenizka plača za osebe z diplomo," je ponazoril.
Koalicija zadovoljna
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je z odzivom Bruslja zadovoljen, saj govori o tem, da "smo v resnici na pravi poti", kar naj bi se videlo že maja prihodnje leto. Tudi v drugih koalicijskih strankah menijo, da jim ocena daje spodbudo in voljo za nadaljnje delo. Ocena, po mnenju Franca Jurše iz Desusa, še "ne pomeni, da smo izplavali".
Po besedah poslanca SDS Roberta Hrovata je bil odziv Bruslja na nek način pričakovan, čas pa da bo pokazal največji problem, torej proračunski primanjkljaj. "Gre za vljudnostni odgovor na ta proračun, realnost pa pride," je dodal Hrovat.
KDO NE SKAČE NI SLOVENC