Prav v Sloveniji je bila namreč najpogosteje presežena dovoljena dnevna vsebnost žveplovega
dioksida, ki znaša 125 mikrogramov na kubični meter zraka. Žveplov dioksid nastaja v industrijskih
obratih in lahko povzroča težave pri dihanju ter poslabša srčno-žilna obolenja, so sporočili v
Bruslju.
Komisija je postopek zaradi žveplovega dioksida uvedla tudi proti Franciji, Italiji, Španiji,
kjer so na več mestih zabeležili za več kot trikrat preseženo dovoljeno dnevno vsebnost žveplovega
dioksida (350 mikrogramov na kubični meter zraka) in Veliki Britaniji, kjer so presežene vrednosti
te snovi zabeležili na enem mestu.
"Po zaslugi evropske zakonodaje žveplov dioksid ne onesnažuje več naših jezer in uničuje
dreves, vendar pa na nekaterih območjih previsoke koncentracije te snovi še vedno ogrožajo
zdravje," je dejal evropski komisar za okolje
Stavros Dimas. Ob tem je pozval države članice, naj uskladijo svojo zakonodajo z
evropsko in tako zaščitijo državljane.
Ukrep tudi zaradi energetske učinkovitosti
Komisija je sprožila tudi postopke za ugotavljanje kršitev proti 12 članicam, tudi Sloveniji,
ker do 30. junija niso predložile nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost. Ti
načrti "
kažejo, da so države članice naklonjene najčistejši, najcenejši in najvarnejši energiji, to je
energiji, ki je ne uporabljamo. Zato sem zelo razočaran, ker 12 držav članic še ni posredovalo
svojih načrtov," je ob tem dejal evropski komisar za energetiko
Andris Piebalgs.
Z Evropske komisije so postopke ob Sloveniji sprožili tudi proti Belgiji, Estoniji, Franciji, Grčiji, Madžarski, Latviji, Luksemburgu, Malti, Portugalski, Slovaški in Švedski, ker do 30. junija Bruslju niso predložile omenjenih nacionalnih načrtov, kot to zahteva direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah iz leta 2006.
