Z besedo brutalno zakonca Rupnik, Ivanka je stara 68, Franc pa 71 let, opisujeta postopek izpraznitve zdaj že njune nekdanje hiše v ljubljanskih Črnučah, ki ga je vodila izvršiteljica Alenka Voljč ob podpori 20 policistov, policijskega psa in gasilcev.

''V hišo so vdrli, kot bi bila največja kriminalca, vrata sva pustila odprta, a so jih razbili z macolo,'' pripovedujeta šokirana Rupnikova. Trdita, da za izvršbo nista vedela, ker jima je odvetnik Vladimir Slak povedal, da se jima ''ni treba seliti, ker je podal ugovor in sklep še ni pravnomočen''. Zato tudi nista spakirala osebnih stvari.

Odvetnik se ne javi
Odvetnik Slak pa se na njune klice zdaj ne oglaša, prav tako ga ni uspelo priklicati nam. Je pa Voljčeva za Žurnal24 potrdila, da je o deložaciji obvestila samo njega, ker zakon ne zahteva, naj obvešča tudi stranke.

Na naše vprašanje, zakaj je deložacijo starih zakoncev izvajalo 20 policistov, pa odgovarja: ''Jaz ne odločam o številu policistov. To je ocena policije, verjetno tudi na podlagi grožnje Franca Rupnika s samomorom ob prejšnjem poskusu izvršbe. Sama sem le zaprosila za asistenco.'' Na vprašanje, zakaj je zasegla celo družinske fotografije in osebne dokumente Rupnikov (ki ne morejo biti predmet rubeža), pa je odvrnila, da je samo izvajala pravnomočni sklep sodišča: ''Ko se dela, se prazni, saj noben ugovor ne zadrži izvršbe.''

Voljčeva je še povedala, da je zakonca pozvala, naj pobereta svoje stvari, a naj bi ji Rupnikova odvrnila, da nimata kam z njimi; zato so te najprej končale v skladišču izvršitelja, ker pa jih zakonca v roku 14 dni nista odkupila (štiri tisoč evrov je bila zanju previsoka vsota, saj je vsebovala tudi stroške deložacije), so bile uničene na deponiji na Vrhniki. Rupnikova nasprotno trdita, da jima med deložacijo Voljčeva sploh ni dovolila v hišo po najnujnejše, kar nam je potrdil tudi sosed.

Nasilno sredstvo
''Izvršba je nasilno sredstvo, ker ljudje niso prostovoljno poravnali dolgov,'' na vprašanje, ali je uničenje družinskih fotografij kršitev pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, odgovarja predsednica Zbornice izvršiteljev Slovenije Tatjana Krivec Tavčar. ''Če stranka ni bila obveščena o deložaciji s strani odvetnika, izvršitelj nič ne more.''

Iz lastnih izkušenj pa pove, da ljudje takrat ''norijo, so zmedeni, ne razumejo, kaj se dogaja''. Zato Krivec Tavčarjeva osebne stvari pospravi v škatlo, ki jo ljudje lahko od nje pozneje prevzamejo, o izvršbi poleg odvetnika pa vedno obvesti stranke in center za socialno delo. ''Glede na starost strank v postopku bi moral svojo vlogo odigrati tudi center za socialno delo, ki pa se po mojih izkušnjah zelo slabo ali sploh ne odziva na obvestila izvršiteljev, da bodo starejše osebe prisilno odstranjene iz nepremičnine,'' pravi Marjan Hojs, izvršitelj. Dodaja, da rubež oblačil in fotografij ni dovoljen po zakonu o izvršbi in zavarovanju.

Pravosodno ministrstvo o kršitvah ob izvršbah
Zakon o izvrševanju določa, da lahko stranka z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali kdo drug, ki sodeluje v postopku, storil pri opravljanju izvršbe. Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom le, če je vložnik to zahteval. O nepravilnostih, ki jih naredi izvršitelj pri opravljanju izvršbe, mora sodišče obvestiti ministra za pravosodje in zbornico izvršiteljev. Zahteva je učinkovita le, dokler ne nastopijo pravne posledice, ki jih na njeni podlagi ni mogoče odpraviti.

Varuh človekovih pravic na leto prejme kar nekaj pobud zaradi nestrinjanja posameznikov z izvršilnim postopkom, a natančne evidence ne vodijo. Komu se pritožiti: sodišču, ki vodi postopek izvršbe, ministrstvu za pravosodje, zbornici izvršiteljev, varuhu človekovih pravic.