17,4 milijarde dolarjev oziroma okoli 12 milijard evrov finančne pomoči bo dobila ameriška avtomobilska industrija. Veliki proizvajalci avtomobilov v ZDA, kot so Chrysler, Ford in General Motors, so že pred nedavnim sporočili, da se brez finančne pomoči države ne bodo mogli izvleči iz težavne situacije. Predsednik George W. Bush je zato danes po tednih povogorov sporočil, da jim bodo ponudili pomoč, v zameno pa te družbe ne bodo več odpuščale delavcev.

Varčevati bodo morali vsi

Podjetja, ki bodo prejela pomoč, bodo morala omejiti plače direktorjem, prodati korporacijska letala in odpraviti druge ugodnosti za vodstvo.

Okoli 13 milijard dolarjev bo avtomobilskim velikanom na voljo že v decembru in januarju. General Motors bo upravičen do devetih milijard dolarjev pomoči, Chrysler pa do štirih. Ford, ki je od vseh v najboljšem položaju, denarne pomoči še ne bo dobil. Do 31. marca 2009 bosta nato General Motors in Chrysler imela čas, da bosta dokazala, da sta njuna načrta za rešitev izvedljiva. V nasprotnem primeru bosta morala denar vrniti nazaj. Pomoč bodo ZDA vzele iz 700 milijard dolarjev vredne pomoči, ki je bila na začetku namenjena finančnim institucijam v težavah.

Bush je v svojem nagovoru odločitev za finančno pomoč pojasnil z zagotovilom, da gre za trenutno najboljšo možnost. Brez finančne pomoči bi bila avtomobilska industrija v ZDA namreč v resnih težavah, kar bi še bolj poglobilo krizo, povečalo pa bi se tudi število brezposelnih. Dodal je še, da vlada po eni strani ne sme posegati v prosti trg, po drugi pa je odgovorna za širšo stabilnost gospodarstva. "Bankrot ni rešitev za avtomobilske proizvajalce," je dejal in pojasnil, da si ameriško gospodarstvo trenutno ne more privoščiti propada tako velike industrije. V primeru, da bi bile okoliščine normalne, pa Bush ne bi privolil v reševanje podjetij.

Cena nafte se je znižala na rekordnih 34 dolarjev na 159-litrski sod. © EPA

Borza začela dan v zelenih številkah
Po napovedi Busha, da bodo avtomobilski industriji namenili finančno pomoč, so na Wall Streetu dan začeli v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones se je zvišal za 1,04 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,65 odstotka.

Do sprememb je prišlo tudi pri cenah nafte, ki so dosegle nov rekord. Prvič po štirih letih in pol je cena zahodnoteksaške lahke nafte z januarskim dobavnim rokom med današnjim elektronskim trgovanjem zdrsnila pod 34 dolarjev za 159-litrski sod. Zato pa se je podražila zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v februarju, za katero je sedaj treba odšteti 43,13 dolarjev. Kljub temu se je ameriška nafta, v juliju vredna rekordnih 147 dolarjev, pocenila za 77 odstotkov.