Osebni profil

Je politologinja mednarodnih odnosov. Devet let je bila dopisnica RTV Slovenija v Rusiji, zdaj pa dela v ZDA. Poročala je iz Čečenije, Afganistana, spremljala revolucije na postsovjetskem prostranstvu, bila priča krvavi drami v šoli v Beslanu, ko so čečenski teroristi ubili več kot 150 otrok. Kot edina slovenska novinarka je obiskala ameriško vojaško oporišče Guantanamo na Kubi, v katerem so zaprti teroristični osumljenci. Za poročanje o vojni v Afganistanu je prejela nagrado revije Jana Slovenka leta in nagrado Društva novinarjev Slovenije.

V torek se bosta demokratska kandidata za predsedniško nominacijo pomerila v zvezni državi Pensilvanija. Kdo, menite, bo na koncu dobil to nominacijo?
Težko je reči, razlog pa je zelo preprost. Gre za relativno izenačena in izjemno močna tekmeca. Obama je dokazal, da je sposoben uloviti Hillary v skorajda vsaki zvezni državi, ni mu uspelo edino tam, kjer je v večini belsko prebivalstvo, predvsem "modri ovratniki", ki so se izkazali za njeno volilno bazo. Njemu seveda zelo dobro kaže med temnopoltim prebivalstvom. Relativno dobro se je v zadnjem času odrezal tudi med prebivalci latinskoameriškega izvora, zelo dobro pa nagovarja tudi ženske volivke, ki ga bolj in bolj podpirajo, in on praktično najeda volilno bazo Hillary Clinton.

Je Amerika pripravljena na žensko predsednico oziroma temnopoltega predsednika?
Mislim, da je in tudi analize tako kažejo. Amerika je premagala te rasne predsodke, morda je celo bolj pripravljena na moškega Afroameričana kot pa na idejo, da bo najmočnejši vojski na svetu poveljevala ženska. Celo nekakšen paradoks se vzpostavlja, da je afroameriški moški primernejši za predsednika, kot je ženska. Je pa dejstvo, da Amerika v 232 letih svojega obstoja nikoli ni volila ne ženske ne Afroameričana in da je bil končni zmagovalec volitev vedno moški in belec.

Pa se vam zdi, da ta dolgi proces izbora med demokratoma škoduje obema kandidatoma in da so pozivi k predčasnemu koncu demokratskega izbora upravičeni?
Demokratska stranka je razklana, kar je pokazala tudi podpora nekaterih bivših članov Clintonove administracije, ki se niso odločili za Hillary, ampak za Obamo. Znana je godba dinastije Kennedy , ki se je razdelila: del podpira Hillary, del Obamo. Pozivi demokratov Hillary, naj se umakne, ker je pač doslej Obama zmagal v več zveznih državah in ima več glasov, so tako na neki način upravičeni. O tem, ali ta dolgi izbor obema škoduje ali ne, pa obstajata dve mnenji. Po eni strani sta zaradi tega boja oba ves čas v prvih minutah informativnih oddaj, ves čas se govori o demokratih, in ljudje so skoraj pozabili, da so republikanci za svojega kandidata že izbrali McCaina . Minus pa je v tem, da bo na koncu zaradi razkola stranke in demokratske volilne baze prišlo do občutka neke zgodovinske krivice, ki se je zgodila enemu od kandidatov in bi lahko demokratski privrženci tistega, ki ne bo dobil nominacije, volili za republikanca McCaina.

Ali ta možnost obstaja tudi zato, ker je McCain dokaj zmeren republikanec?
McCain je neklasičen Bushev republikanec. Med drugim razmišlja o globalnem segrevanju, kar je recimo ena od tem, s katero se Bush praktično do konca mandata sploh ni ukvarjal. McCain se nekako ločuje od te konservativne baze tudi zaradi odnosa do nezakonitih priseljencev. On ni za to, da se meja zapre in zgradi visok zid z Mehiko in da se 12 milijonov ilegalcev, ki so v ZDA, izžene, je pa seveda za strožje zakone o državljanstvu.

Toda v nekaterih točkah se je njegova politika kar čez noč spremenila.
Absolutno. Gre za fenomen volitev, za sprenevedanje politikov, ki poskušajo nagovoriti kar največ potencialnih volivcev. Vsi ciljajo na ameriško sredino in na neodvisne volivce,  ki niso člani ne ene ne druge stranke, in vsi trije kandidati so prepričani, da bodo znali pritegniti ravno te neodvisne volivce, ki bi nagnili jeziček na tehtnici.

Vlasta je edina Slovenka, ki je obiskala ameriško vojaško oporišče Guantanamo. © Jure Tomc

Kateri od teh treh kandidatov pa bi znal najbolje urediti ameriško gospodarstvo?
Pri McCainu je znano, da nima gospodarskih izkušenj. Je vietnamski veteran, nikoli se ni ukvarjal z ekonomijo, prihaja iz vojaške družine in nima ravno občutka za gospodarstvo. Vemo, da so republikanci nekako bolj klasični, ortodoksni kapitalisti, medtem ko imajo demokrati vendarle posluh za socialno državo. Obama in Hillary  razmišljata o tem, da bi spremenila davčne razrede, torej da bi najbogatejši sloj plačeval več, ameriški srednji razred pa nekoliko manj. Oba imata načrt za rešitev nepremičninske krize, oba nagovarjata volivce, ki izgubljajo hiše, stanovanja, ki niso sposobni več plačevati hipotekarnih kreditov in katerih nepremičnine se na dražbah  prodajajo za med.

Drži, da Hillary ostaja v tekmi samo zato, da bi Obami zmanjšala možnosti za zmago, in da računa na to, da bi McCain zaradi starosti na oblasti ostal le štiri leta, potem pa bi ona spet kandidirala?
Ne. Stara je 60 let, je oseba, ki je absolutno razdelila Ameriko. Ljudje, ki je ne marajo ali jo celo sovražijo in je ne bi nikoli volili, zanjo prav gotovo ne bi glasovali niti čez štiri leta, kar pomeni, da so njene možnosti enake nič. Njen življenjski projekt je, da se v Belo hišo vrne kot prva ženska predsednica ZDA, še posebno, ker je bila tako dolgo favorit.

In kaj se je zgodilo?
Nekatere analize kažejo na to, da je njen volilni štab čez poletje zaspal. In to zato, ker so ji rezultati kazali tako zelo dobro. Pred Obamo je vodila za skoraj 30 odstotkov in nihče ni pričakoval, da bo Obami uspelo mobilizirati Ameriko. Obama je zgradil gibanje, katerega privrženci so zlasti mladi, in to njegovo gibanje se res hitro širi; skratka, Obami je resnično uspelo združiti Ameriko. Hillary pa je predolgo verjela, da je praktično nepremagljiva. Potem je poslala v boj svojega moža, za katerega so vsi mislili, da ji bo z lahkoto prinesel glasove. Tako je tudi bilo – do poraza v Iowi, ko je njen štab začel izgubljati tla pod nogami, delati napake in tudi Bill Clinton, eden od najbolj talentiranih ameriških politikov 20. stoletja, je naredil nekaj velikih napak, recimo, da je v volilne govore vpletal raso. S tem se je zameril črnskim volivcem, ki so bili vedno njegovi privrženci, razklal črnsko volilno bazo, ki je začela glasovati večinoma samo še za Obamo.

	Obama je za Američane zgodovinska izbira. Prav tako Hillary. Mislim pa, da bo Obama, ki je izjemen politik, svojo priložnost še vedno lahko izkoristil v prihodnosti. Vlasta Jeseničnik, novinarka

Clintonovo je pred kratkim zapustil glavni strateg Mark Penn, ki ga je zdaj najel Borut Pahor. Kdo je Mark Penn?
To je briljanten strateg, mojster analize majhnih volilnih enot, ki je delal volilno kampanjo tudi za Billa Clintona, ki je zmagal dvakrat. Tudi Obama ima najetega izjemnega stratega, Davida Axelroda , in zdi se mi, da v Ameriki to sploh ni več dvoboj kandidatov, ampak dvoboj volilnih strategov. Psihologijo volivcev poznajo do najmanjših podrobnosti.
Vedo, v katere cerkve hodijo, kakšno hrano jedo, katere športe gledajo, kakšno kavo pijejo, katere časopise berejo, kaj počnejo v prostem času. In s takšno bazo podatkov točno vedo, kako morajo potencialnega volivca napasti.

Če bi imeli volilno pravico, za koga bi volili?
Odločila bi se za Hillary. Ker je ženska in ker se mi zdi, da je ženskam v Ameriki še vedno težje uspeti kot moškemu, tudi Afroameričanu. Pa tudi zato, ker ob vsem tem, kar ji ljudje očitajo, ob dejstvu, da ji mediji niso naklonjeni, da je pritisk znotraj stranke, naj se umakne, vse večji, vsakič znova dokaže, da je močna ženska in zrela ter izkušena političarka. Zdi se mi, da Amerika po osmih letih republikancev in v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah ter vojni v Iraku potrebuje nekoga z izkušnjami.

Še vprašanje, ki bi utegnilo zanimati posebno kakega premožnejšega Slovenca. Ali se v ZDA zdaj izplača kupovati nepremičnine in ali jih kupujejo tudi tujci?
Absolutno, tujci so že začeli kupovati ameriške nepremičnine. Zanimiva je Kalifornija, čeprav ni zelo poceni, a vendar, če pomislimo na razmerje dolar–evro, ena in pol. Zelo zanimivi so Florida, Teksas in tudi Washington, čeprav tam cene niso tako zelo padle. Ja, Evropejci kupujejo in sama lahko povem, da so hiše na širšem washingtonskem  območju bistveno nižje kot v Ljubljani in na Primorskem. Če razmišljate o investiciji, potem je Amerika zdaj država, kjer se kupujejo nepremičnine.