V javnomnenjskih anketah v ZDA dobra dva tedna pred volitvami prepričljivo vodi demokratski kandidat Barack Obama. Ali bo Amerika 4. novembra res dobila prvega temnopoltega predsednika?
Po dolgih letih imamo kandidata, ki se za predsedniško funkcijo ne poteguje iz Bele hiše – torej ne gre za vnovično izvolitev predsednika ali za to, da se podpredsednik poteguje za predsedniško funkcijo. Pomembno je, da se je prvi kot kandidat za predsednika pojavil kandidat manjšine. To ni presenečenje, je pa novost.

Kaj lahko še škoduje Obami?
Lahko izkopljejo kakšno umazanijo, kot se je to zgodilo s Kerryjem in Clintonom – da je kadil marihuano, pa je moral razlagati, da je ni vdihoval. Če Obama zmaga, bo to velika priložnost, da bo 21. stoletje ameriško! Z njegovo zmago bo Amerika pridobila tako imenovano mehko moč – nihče se ji ne bo mogel upreti. To bo zelo dobro tudi za Evropo. Ta je zelo homogena, kar se tiče ras pa tudi religij, ampak je vseeno težko, da predsednik postane "nekdo drug". Slovenci smo imeli srečo, da je bil prvi predsednik nekatolik, “manjšina”. Kučan je protestant, a se to ni preveč poudarjalo. Če Obama zmaga, bo to kolosalno!

Kaj bo to prineslo Ameriki?
V času Busha sem tukaj srečeval ljudi, ki so mi najprej povedali, da so Kanadčani, ko pa so iz pogovora z mano ugotovili, da sem iz ZDA, so mi “priznali”, da so tudi sami Američani ... Skratka, pričakuje se, da bo Obama presegel priljubljenost Billa Clintona.

Ki pa je enota za priljubljenost?
Točno tako. Moramo se zavedati, da v Ameriki obstajajo tri kulturološka okolja: New York, Kalifornija in Amerika. V Ameriki morda obstaja rasizem, ampak menim, da je v Evropi močnejši nacionalizem, kot je rasizem v Ameriki. Obama je realnost, on je kandidat za predsednika. Kdaj pa bi se to lahko zgodilo v Evropi? Kdaj bi denimo Slovenci dovolili, da Hrvat ali kak drug pripadnik manjšine postane kandidat za predsednika? Nikoli?

Recimo, ko tukaj pogovor nanese na ljubljanskega župana Jankovića, se v uvodu takoj hiti s pojasnjevanjem, da je njegova mati Slovenka ... On pa je samo župan! Ko rečem tukaj, ne mislim le na Slovenijo, ampak na Evropo na sploh, kjer je to evropski koncept oziroma način razmišljanja. Sam sem zelo lepo sprejet v Ljubljani in ne govorim iz lastnih izkušenj. (Sicer je izvolitev poslovnih ljudi, kot je Janković, za župane trend v svetu, ki se je začel z županom New Yorka Bloombergom.) Naj dokončam misel: Obama ni kandidat temnopoltih, ne zagovarja tako imenovane črnske platforme, razčistil je tudi z gibanjem za pravice Afroameričanov, čeprav se sam opredeljuje kot črnec. On je znak običajnih delitev. Čeprav menim, da ne bo nobene tragedije, tudi če zmaga McCain.

Kaj prinaša morebitna zmaga republikanskega kandidata?
Verjetno nadaljevanje tega, da morajo zmagati v Iraku. McCain verjetno prinaša prekinitev z Bushevo politiko, toda Obama prinaša več v imidžu, v percepciji. Amerika ima velike sisteme, ki so globalni in jih je težko spreminjati. Sicer nihče ne bo veliko spreminjal, ker ima Amerika sistem, ki funkcionira in ki melje vse pred sabo.

Kaj lahko pričakujemo glede reševanja gospodarske krize?
Oba – tako Obama kot McCain sta politika in dajeta politične izjave oziroma govorita tisto, kar ljudje hočejo slišati. Oba sta podprla zakon za pomoč finančnemu sistemu v višini 700 milijard dolarjev. Vsekakor se razlikujeta ideološko – eden je desni republikanec, drugi je levi, liberalni demokrat. Razlike bodo predvsem v socialnih programih. V vsakem primeru bodo morali reševanje finančne krize prepustiti strokovnjakom, ker je to, kar se dogaja, prevelika zadeva, da bi jo lahko reševali politiki.

Kako kot poslovnež gledate na intervencijo države v ekonomsko sfero, še posebno v ZDA, ki so si "izmislile" kapitalizem?
Država se spreminja, govoriva o skrajnem ukrepu. Ampak niti ta skrajni ukrep ni v celoti povrnil zaupanja. Je sicer novost, posebno za Ameriko.

Je kriva 18 let dolga vladavina Alana Greenspana?
Ne, četudi je odraščal v isti soseski, kjer zdaj živim (smeh). Ne, stvar je funkcionirala in nihče se ji ni mogel upreti. Denar je zapeljiv!

Dolgo ste že v nepremičninskem poslu in ga odlično poznate, o tem celo predavate. Kako nekdo iz Slovenije lahko kupi stanovanje v New Yorku?
To ni tako preprosto, čeprav je mogoče – seveda če ima denar. Je pa lažje nekomu iz Ljubljane kupiti stanovanje v New Yorku, kot nekomu iz ZDA kupiti stanovanje v Ljubljani. Sicer v New Yorku obstajata dva tipa stanovanj, co-op in condo. Co-op je neke vrste klub, ki ima lahko zelo omejena merila za članstvo. Po aferi Watergate se denimo upravni odbor neke stavbe na Peti aveniji ni strinjal, da stanovanje kupi Richard Nixon; ta tip stanovanj je težko dostopen tujcem. Dostopnejši je condo, kjer gre za najem. Tukaj moram poudariti, da v New Yorku 75 odstotkov ljudi najema stanovanja, le kakih 25 odstotkov jih kupuje, v Sloveniji pa je ravno nasprotno: zelo majhen odstotek ljudi najema, vsi so radi lastniki nepremičnin. A tukaj gre najbrž za različno tradicijo in kulturo.

Kakšna pa je cena dvosobnega stanovanja v New Yorku?
Na Manhattnu povprečno stanovanje, veliko 50 kvadratov, ki ga je treba še prenoviti, stane od 500 do 600 tisoč dolarjev.

Kaj bi lahko svetovali ljudem v Sloveniji glede finančnih naložb? Kam naj ljudje vložijo denar? Banke? Skladi? Nepremičnine?
Ne verjamem, da obstaja nekaj, kar je varnejše od nepremičnin, če jih kupite v pravem trenutku. Nepremičnine niso likvidna lastnina. Tisti, ki jih imajo, naj jih ne prodajajo. Tistim, ki vlagajo v sklade, naj povem, da se ti skladi vlagajo v nepremičnine!