Slovenija
11573 ogledov

Če je prevroče, lahko delo po zakonu zavrnete, a čaka vas to

delavci Profimedia
Temperatura zraka v delovnih prostorih načeloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija, a zakonodaja in pravilnik puščata delodajalcem veliko manevrskega prostora, inšpekcija pa na tem področju ugotavlja zelo malo kršitev.

Na številnih delovnih mestih je poleti zaradi previsoke temperaturne obremenitve delo precej oteženo, delavcem lahko grozi tudi toplotni udar. Kako visoke temperature so za delo sploh še dovoljene, sicer določa pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (v 25. členu), a delodajalcem pušča precej manevrskega prostora. 

Pravilnik veleva, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Poleg tega mora pri izpolnjevanju vseh teh zahtev delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Šele zatem pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, a tudi tukaj dopušča izjemno - tako imenovane "vroče delovne prostore". 

zaposleni delavci delavec proizvodnja | Avtor: Profimedia Profimedia
Za kakšne prostore gre? Na inšpektoratu pojasnjujejo, da gre za prostore, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. "Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe, dogovorjene z izvajalcem medicine dela," dodajajo.

Pravilnik sicer pravi še, da mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 °C.

Kaj lahko stori delodajalec?

Če je na delovnem mestu prevroče, lahko delodajalec izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Kot pravijo na inšpektoratu, je odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, delodajalčeva, "morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja in usklajeni s strokovnim delavcem ter specialistom medicine dela". Ukrepi so, dodajajo, odvisni od konkretnih razmer in okoliščin.

Kaj stori inšpektor, če odkrije, da delodajalec krši določila pravilnika? "Običajno z ureditveno odločbo naloži, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati," pojasnjujejo in dodajajo, da morajo ukrepi privesti do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu za delodajalca v primeru kršitev določa globo v razponu od 2.000 do 40.000 evrov ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

A inšpektorat je letos po neuradnih podatkih ugotovil le dve nepravilnosti na tem področju.

Kako je z delom na prostem?

gradbišče | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Delovna mesta na prostem so po pravilniku obravnavana posebej, in sicer v 93. in 94. členu, ki določata, da mora delodajalec, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, da niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu, da v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje, da je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prva pomoč in reševanje ter da delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod 16 °C.

Posamezne vidike glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe.

Za ugotovljene kršitve na začasnih in premičnih gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1.251,88 do 12.518,8 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1.251,9 evra.

Kaj lahko storijo delavci, če je v prostoru prevroče?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. A kot pojasnjujejo na inšpektoratu, je vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga treba ustrezno obravnavati. "Inšpektorat za delo ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom," še pravijo.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 3
  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 16:38 12.julij 2023.

    Zakon ni nikoli na strani malega človeka, sploh kar se delovnih pravic tiče.

  • Kmodri 14:34 12.julij 2023.

    Napak v kvazi članku: 27°C ! Itak pa inšpektorji nimajo jajc, da ukrepali!