Če se strese kot leta 1895, bo 10 milijard škode

"Če bi se zgodil potres, kakor je bil v Ljubljani leta 1895 (magnituda 6,1 op. p.), in če bi ga simulirali na današnje stavbe, bi imelo to lahko škodo tudi do 10 milijard evrov. To je znesek, ki ga država brez ustreznih mehanizmov ne bi mogla prenesti," je na srečanju z novinarji opozoril direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej.

Na agenciji zato iščejo rešitve za zmanjšanje tako imenovane zavarovalne vrzeli. Delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev, zavarovalnic in regulatorja, pripravlja predloge za večjo zaščito prebivalstva pred posledicami naravnih nesreč. A ključno vlogo bi tu morala odigrati država oz. vlada, so prepričani. Ena od možnost je tudi uvedba obveznega zavarovanja etažnih lastnikov po francoskem zgledu. 

Zaskrbljujoče: Le petina nepremičnin ima potresno zavarovanje

Po besedah Čibeja je trenutno za primer potresa ustrezno zavarovanih zgolj okoli 20 odstotkov nepremičnin. Med razlogi niso le stroški, temveč predvsem podcenjevanje nevarnosti.

Namestnik direktorja AZN Niko Erker je pojasnil, da so na agenciji izvedli anketo med prebivalci, a bodo podrobnosti le-te predstavili v naslednjih dnevih oz. tednih. "Prvi rezultati kažejo predvsem na to, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti. Cena je določen faktor, vendar je glavna težava pomanjkanje ozaveščenosti," je dejal.

Dodal je, da del prebivalstva zaradi finančnih omejitev težko krije že osnovne življenjske stroške, zato zavarovanje pogosto ni prioriteta. Na agenciji kot eno od možnih rešitev omenjajo subvencioniranje premij za najranljivejše skupine prebivalcev in obvezno potresno zavarovanje za etažne lastnike v večstanovanjskih stavbah.

"Če živite v večstanovanjskem bloku in imate zavarovano samo svoje stanovanje, ob rušenju celotnega bloka to ne bo dovolj. Edina rešitev je, da je za potres zavarovana celotna stavba," je pojasnil Erker. Če bi bilo potrebno zrušiti cel blok, bi tisti, ki je imel zavarovano etažno lastnino nazaj dobil le znesek, ki bi bil precej manjši od tržne vrednosti stanovanja, so še opozorili. 

Slovenski trg rekordno zrasel, razlog je Italija

Sicer pa je slovenski zavarovalniški trg lani dosegel rekordno rast. Zavarovalnice so skupaj obračunale 3,5 milijarde evrov bruto premije, kar je 36 odstotkov več kot leto prej.

Pomemben del rasti je posledica širitve Zavarovalnice Triglav na italijanski trg. Čibej je poudaril, da zavarovalniški sektor kljub negotovim mednarodnim razmeram ostaja stabilen in kapitalsko močan.

Zavarovalniški trg je lani beležil rekordno rast. Zavarovalnice so obračunale za 3,5 milijarde evrov bruto premije, kar je 36 odstotkov več kot predlani. Brez učinka vstopa Triglava na italijanski trg bi ta rast dosegla okoli 12 odstotkov. Pozavarovalnici sta povečali bruto premije za 11 odstotkov na 627 milijonov evrov, pokojninske družbe so vplačila povečale za 22 odstotkov na približno 150 milijonov evrov.

Deset zavarovalnic na trgu je lani dobiček pred davki lani povečalo za devet odstotkov na 307,4 milijona evrov, dve pozavarovalnici za 27 odstotkov na 93,2 milijona evrov in štiri pokojninske družbe za 25 odstotkov na 15,1 milijona evrov. Čisti poslovni izid zavarovalnic je znašal približno 240 milijonov evrov, pozavarovalnici sta ga ustvarili približno 85 milijonov evrov.

Pri zavarovalnicah je povprečni količnik kapitalske ustreznosti znašal 243 odstotkov, pri pozavarovalnicah pa 279 odstotkov. "Veseli nas visoka kapitalska ustreznost. Sektor posluje dobičkonosno in z močno kapitalsko osnovo," je dejal Čibej na tradicionalnem srečanju z novinarji.

K ugodnim rezultatom je po besedah Erkerja pomembno prispevalo tudi mirno leto brez večjih naravnih katastrof. "Narava je bila prizanesljiva in to se je hitro poznalo na poslovnih rezultatih zavarovalnic," je povedal.

Ob tem je opozoril, da to ne pomeni, da se lahko tveganja zmanjšajo. "Slovenija je poleg Italije, Hrvaške in Portugalske ena najbolj potresno ogroženih držav v Evropi. Na žalost je vprašanje predvsem, kdaj bo do takšnega dogodka prišlo," je opozoril.

Premije se verjetno ne bodo znižale

Čeprav so zavarovalnice poslovale zelo uspešno, na agenciji ne pričakujejo, da bi to avtomatično pomenilo nižje premije za potrošnike. "Višina premij je poslovna odločitev zavarovalnic. Agencija nad cenovno politiko ne izvaja nadzora," je poudaril Čibej.

Pojasnil je, da so dobre rezultate omogočili predvsem nižji škodni zahtevki v zadnjih dveh letih, vendar podnebne spremembe in geopolitična tveganja pomenijo, da se razmere lahko hitro obrnejo.

Na Agenciji za zavarovalniški nadzor med drugim opozarjajo tudi na prenizko vključenost prebivalcev v dodatno pokojninsko zavarovanje. V drugem pokojninskem stebru je trenutno zbranih okoli 3,7 milijarde evrov sredstev, vendar po oceni regulatorja sistem še vedno zaostaja za primerljivimi državami.

"Bolj zgodaj, ko posameznik začne varčevati za dodatno pokojnino, večje koristi bo imel v prihodnosti," je poudaril Čibej.

dezurni@styria-media.si