V začetku januarja je veliko prahu dvignilo poročanje Bloomberga o dejanskem številu odprtih računov pri Revolutu. Razkrili so, da ima več kot 180 tisoč Slovencev tam odprt IBAN račun, medtem ko ima Finančni urad republike Slovenije (Furs) na dan 10. januar 2025 (Furs te podatke obnavlja vsakih nekaj mesecev, običajno pa v obdobju daljšem od pol leta, zato nam svežih podatkov niso mogli zagotoviti) zabeleženih zgolj 57.449 računov (pri 55.327 zavezancih). Število prijavljenih računov skozi obdobja lahko vidite v tabeli spodaj.
Slovenija in druge države si med seboj že od leta 2018 (prvič za leto 2017) vsako leto izmenjujejo podatke o finančnih računih avtomatično na podlagi DAC2/CRS izmenjave. Na podlagi avtomatične izmenjave informacij Finančna uprava RS prejema podatke od tujih davčnih administracij, ki jim jih sporočajo finančne institucije (banke, hranilnice, investicijski subjekti, borznoposredniške družbe, vzajemni skladi, zavarovalnice itd.) o finančnih računih, kot so plačilni računi, varčevalni računi, depozitni računi, skrbniški računi, trgovalni računi itd.(v nadaljevanju: finančni računi), ki jih imajo davčni rezidenti Republike Slovenije odprte v tujini.
To pomeni, da Finančna uprava na podlagi avtomatične izmenjave podatkov vsako leto prejme podatke o slovenskih rezidentih, ki imajo v tujini odprte finančne račune, med njimi tudi podatke o Revolut računih.
Finančna uprava prejema podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. Prejema tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom.
Furs podatke dobi z veliko zamudo
Toda ob zgoraj zapisanem velja poudariti dve stvari. Furs podatke o odprtih računih prejema z zamudo, in sicer s konkretno zamudo. Podatke za odprte račune v letu 2024 bo Furs prejel šele 30. septembra 2025 (ali celo kasneje, ker nekateri tuji državni organi zamujajo z izmenjavo), nato pa bo seveda preteklo še kar nekaj dni/tednov, da bo te podatke Furs obdelal in pregledal.
Povedano drugače: če ste račun odprli 1. januarja 2024, lahko leto in tri četrt povsem mirno spite, v tem času Furs namreč nima podlage, da bi vas kaznoval, če IBAN računa, odprtega v tujini, niste prijavili. Tu se obenem poraja še eno vprašanje, in sicer zakaj banka oz. neobanka ali družba za izdajo elektronskega denarja (EMI) znotraj Evropske unije ni dolžna sama prijaviti računa ustreznemu finančnemu organu in zakaj se mora s tem ukvarjati potrošnik. Če ta odpira račun v Sloveniji, mu tega namreč ni treba storiti, to namesto njega avtomatsko stori banka.
Dejstvo je tudi, da Furs, ko dobi podatke o računih, ki so bili odprti v tujini, teh naknadno ne vnese na seznam odprtih računov, to namreč lahko stori zgolj posamezni imetnik IBAN računa s samoprijavo.
Koga bo kaznoval Furs?
Glede na ogromen razkorak med pri Revolutu odprtimi in (ne)prijavljenimi računi Fursu, gre izračunati – minimalna kazen za takšen prekršek je 200 evrov –, da bi, v kolikor bi dacarjev, sledili črki zakona lahko pošteno obogatili državno blagajno. Vzemimo za primer in recimo, da bo po množičnem poročanju medijev še nekaj deset tisoč ljudi prijavilo svoje račune Fursu do 30. 9. 2025 ter da bo razkorak med prijavljenimi računi in pri Revolutu odprtimi računi ostal sto tisoč računov.
Če bi Furs vsem sto tisočim kršiteljem poslal globo in bi jo ti poravnali v roku osmih dni, ko velja t. i. "polovička", bi se državna blagajna oplemenitila za neverjetnih 10 milijonov evrov. Najmanj za toliko, saj smo upoštevali najnižjo možno globo (te lahko segajo za pravne osebe tudi do 30.000 evrov, podrobneje o samih globah na dnu članku) in ob tem upoštevali še polovičko.
10 milijon evrov se lepo sliši, toda v praksi se to ne bo zgodilo, Furs bi namreč s trenutno kadrovsko sliko v praksi praktično težko izdal toliko glob in glede na dopis, ki smo ga prejeli s Fursa, ko smo jih povprašali, na koga se bodo osredotočali, se to nikakor ne bo zgodilo. Torej, kdo bo pod lupo davkarije?
"Prekrškovna obravnava Finančne uprave RS se osredotoča na poslovne subjekte, ki nimajo prijavljenega tujega računa in svojih dohodkov niso prijavili oz. jih niso prijavili v pravilni višini in tiste, ki nimajo prijavljenega nobenega računa," so zapisali v odgovoru za naš medij.
Pozor, globe so visoke, zato se ne gre igrati
Čeprav se z zgoraj zapisanega zdi malo verjetno, da vas bo Furs kaznoval, ker niste prijavili svojega Revolut računa, ki ga uporabljate zgolj za plačevanje preko interneta ali postopno varčevanje, pa s prijavo Fursu vendarle ne gre odlašati, globe so namreč lahko zelo visoke, še posebej za pravne osebe.
Če se plačilni račun, odprt v tujini, ne prijavi Fursu, je namreč za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 evrov; za fizično osebo, ki opravlja dejavnost od 800 do 10.000 evrov; za pravno osebo pa kar od 1.200 do 30.000 evrov.
Obenem predvsem za pravne osebe Furs poudarja, da je to zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe. Odvisno torej od konkretnega primera, zaključujejo na Fursu.
dezurni@styria-media.si
Trgovci nočejo slovenskih prašičev,ker so predragi,raje uvažajo smrdljivo meso iz poljske,samo da oni čim več zaslužijo,toliko o zdravi prehrani,in skrbi za zdravje slovenskega državljana