Slovenija je s 21. novembrom 2025 omogočila pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada. Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan Evropske unije oziroma državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora in je zaposlen, opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava pri poslovnem subjektu s sedežem zunaj Slovenije ali opravlja delo kot samozaposlena oseba v tujini, pri čemer delo opravlja na daljavo prek komunikacijske tehnologije.
Pri digitalnih nomadih je torej ključno, da gre za tujca, ki ni vključen na trg dela v Sloveniji. To posledično pomeni, da zanj ne veljajo zahteve, povezane s trgom dela, so zapisali na Ministrstvu za notranje zadeve.
Dokazati morajo, da imajo dovolj sredstev
Digitalni nomad mora imeti zagotovljenih dovolj finančnih sredstev, ta višina pa se določa tako, da mora imeti tujec zadostna sredstva za preživljanje mesečno najmanj v višini dvakratnika povprečne neto plače v Sloveniji, ki se izračuna na podlagi povprečne bruto plače v Sloveniji, ki je nazadnje objavljena v Uradnem listu RS.
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–marec 2025 je znašala 2.464,01 EUR. Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–marec 2025 je znašala 1.566,67 EUR. Ker je pogoj za pridobitev dovoljenja za digitalnega nomada dvakratnik povprečne neto plače, to pomeni, da mora digitalni nomad dokazati, da ima mesečni prihodek oziroma mesečna sredstva v višini približno 3122 evrov.
Koliko dovoljenj je bilo že izdanih?
Za pridobitev dovoljenja za začasno bivanje za digitalnega nomada morajo tujci vlogo oddati na upravno enoto. Do 8. decembra 2025 je bilo na upravne enote vloženih sedem vlog za izdajo dovoljenja, trem osebam je bilo dovoljenje že izdano. Na Ministrstvu za zunanje zadeve sicer niso povedali, iz katerih držav prihajajo nomadi, saj bi se lahko zaradi premajhnega števila izdanih dovoljenj nomadi prepoznali v prispevku. Ko bo dovoljenj več, bodo lahko javni tudi podatki o izvoru.
Na ministrstvu so še pojasnili, da 110. člen Zakona o tujcih, ki ureja digitalne nomade, ne določa zgornje meje oziroma kvote izdanih dovoljenj za začasno prebivanje.
So nomadi drugače obdavčeni?
Na Ministrstvu za finance so medtem pojasnili, da v davčni zakonodaji ni posebne ureditve, ki bi določala posebno davčno obravnavo dohodkov teh zavezancev. Obdavčitev dohodkov digitalnega nomada je tako kot za ostale zavezance za dohodnino odvisna od njegovega statusa, ali je v Sloveniji za davčne namene rezident ali nerezident.
Digitalni nomadi torej niso obdavčeni, razen če postanejo davčni rezidenti. Na podlagi šestega člena Zakona o dohodnini je rezident RS zavezanec, ki ima v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče ali običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov ali je v Sloveniji navzoč skupno več kot 183 dni v davčnem letu ter drugo.
Pri obdavčitvi pa se lahko upoštevajo pravila, določena v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). V primeru, če pa digitalni nomad izpolni pogoj za davčnega rezidenta, je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
