Cela EU se vrti okoli nas

Do razkritja, kaj je v predlogu, ki ga je Olli Rehn v sredo prinesel v Ljubljano, bo treba počakati vsaj še do njegovega obiska v Zagrebu. Kdaj bo to, še ni znano. Slovenski premier Borut Pahor napoveduje razmislek, zastoje in rešitev vprašanja meje. Več o obisku Ollija Rehna ...

Proti Hrvaški v Natu
Jakob Presečnik (SLS) poslancem predlaga umik ratifikacije hrvaškega pristopa v Nato. Pomisleki:
1. Kakšne dokumente je Hrvaška priložila?
Slovenska politika ne pozna originalne dokumentacije, ki jo je Hrvaška poslala Natu. V SLS so prepričani, da bi jo morala poznati, saj bi lahko tudi ti dokumenti prejudicirali mejo.

2. Hrvaška ne spoštuje pogodb in dogovorov.
Denimo dogovora med državama o graditvi nasipov za obrambo pred poplavami ob Muri. Naša država je svoj del dogovora izpolnila, Hrvaška pa ne. Tudi zato brez pregleda dokumentacije ne moremo presojati, ali kandidatka za Nato resnično spoštuje vrednote v preambuli Severnoatlantske pogodbe. To sta želja po miru in miroljubno reševanje sporov.

3. EU in Nato imata enaka strateška izhodišča ...
... zato ne moremo sprejeti ločenih utemeljitev oziroma ločevati dokumentacije in pogojev za sprejem nove članice v te mednarodne organizacije.

Črn scenarij za sosede
Kaj vse bi v prihodnjih dneh lahko ustavilo Hrvaško vključevanje v Nato?
1. Za preložitev točke v torek glasoval še državni svet.
“Spodnji dom” parlamenta, državni svet (DS), je na včerajšnji seji sprejel sklep, naj državni zbor preloži odločanje o ratifikaciji protokola. Ob argumentih SLS DS kot problematičnega ocenjuje odnos Hrvaške do tradicij medvojne ustaške Hrvaške NDH, ki je še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti.

2. V zraku ostaja pobuda za referendum.
Deset poslancev ali poslanska skupina ima do ratifikacije v parlamentu (ta bo prihodnji teden) čas, da vloži pobudo za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. O tem razmišljajo v SNS. Pa tudi skupaj z SLS naberejo točno deset poslancev.

3. Zavrnitev ratifikacije na seji državnega zbora.
Za uspešno končanje postopka je potrebna dvotretjinska večina. Kar pomeni, da mora za ratifikacijo glasovati 60 + 1 poslanec. Nihče ne zagotavlja, da bodo poslanci disciplinirani.