Cene nižje za 0,6 odstotka

	Avgusta beležimo navadno sezonsko deflacijo do 0,3 odstotka. Vendar je pričujoča deflacija več kot le sezonski pojav. Prišlo je do deflacijskega pritiska. Franci Križanič, Ekonomski inštitut PF

Od začetka leta so se cene zvišale za 3,5 odstotka, na letni ravni pa za šest odstotkov, je objavil republiški statistični urad. Statistiki so avgusta znižanja cen zabeležili v skupinah prevoz, hrana, stanovanje in zdravje. K padcu cen so največ prispevale predvsem nižje cene naftnih derivatov.

Nižje cene zelenjave in sadja
Avgusta letos so se v skladu s pričakovanji gibale tudi cene sezonskih proizvodov in tako vplivale na znižanje cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Zelenjava se je pocenila za 9 % in sadje za 6,6 %. Predvsem zaradi novih akcijskih ponudb so se pocenili še kava, čaj in kakav (za 1,7 %), meso (za 0,8 %), mleko, mlečni izdelki in jajca (za 0,7 %) ter kruh in drugi izdelki iz žit (za 0,5 %). Na drugi strani pa so se najbolj podražila olja in maščobe (za 1,2 %) ter ribe in drugi prehrambni izdelki (za 0,5 %).

	Mislim, da se bo naša inflacija sčasoma znižala in postala bolj evropska ter da se bodo zadeve normalizirale. Art Kovačič, Inštitut za ekonomske raziskave

Dražje počitnice in stanovanjska oprema
Statistiki so sicer avgusta večjo rast cen zaznali v skupinah rekreacija, kultura in alkoholne pijače ter tobak. Zvišale pa so se tudi cene stanovanjske opreme ter gostinskih in nastanitvenih storitev. V skupini rekreacija in kultura pa so bile cene počitnic v paketu v povprečju višje za 3,1 %, razne tiskovine in pisalne potrebščine so bile dražje za 1,5 %, najbolj pa se je pocenila oprema za šport (za 0,6 %).

Avgustovska deflacija je močno vplivala na letno rast cen, saj se je ta znižala na 6 %, povprečna 12-mesečna rast cen pa se je znova zvišala in je zdaj prav tako šestodstotna (v enakem obdobju lani je bila 2,7-odstotna).

	Če bodo relativna gibanja v prihodnje ostala približno taka in ob upoštevanju baznih učinkov v zvezi z izračunavanjem indeksa, bi morala inflacija ob koncu leta znašati manj kot pet odstotkov. Igor Masten, Ekonomska fakulteta

Cene se znižujejo hitreje kot v EU
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ob podatkih avgustovske inflacije pojasnili, da so imele največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen nižje cene tekočih goriv, ki so prispevale –0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 % močnejši kot v povprečju evrskega območja. "Vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih z okoli 150 USD/sodček na približno 120 USD/sodček odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim evrskim območjem," je pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada. Na uradu ob tem ugotavljajo, da kljub umirjanju medletna inflacija ostaja višja od pričakovane v začetku leta, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov v letošnjem letu. Poleg cen tekočih goriv so avgustovsko deflacijo zaznamovala za ta čas običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave in sadja ter višje cene počitnic.

Bajuk optimist glede podatkov o deflaciji
"Stvari se umirjajo, kot smo načrtovali," je avgustovsko deflacijo komentiral minister za finance Andrej Bajuk in ponovno opozoril, da so na dosedanjo inflacijo najbolj vplivale cene hrane ter nafte in naftnih derivatov. Bajuk pričakuje uresničitev Umarjevih napovedi o upočasnitvi in umiritvi inflacije v drugi polovici leta. To se že uresničuje, je dejal ter poudaril, da je to pozitivno za slovensko gospodarstvo, njegovo verodostojnost ter zaupanje v prihodnost.

Janša: Znižana inflacija obeta hiter razvoj
Premier Janez Janša ugotavlja, da so ob ugodnem trendu zniževanja inflacije izredno ugodne tudi razmere na trgu dela v Sloveniji. Kot je izpostavil Janša, je treba razloge za pomembno znižanje inflacije v Sloveniji iskati v dejstvu, da je vpliv nafte na inflacijo v Sloveniji večji kot v državah območja evra, in pa v rezultatih ukrepov, ki jih je za znižanje inflacije sprejela vlada.