Slovenija
77 ogledov

Cenejši opomini, a dražje zamudnine

Deček v knjižnici Nino Verdnik
Knjižnice. Nekatere so že znižale ceno opominov, druge še čakajo in preračunavajo.

"Zdaj je to zelo vroča zgodba. Direktorji slovenskih knjižnic so se na to temo že sestali. Vsi bomo pogledali, kaj znižanje cen opominov na zakonsko določeno raven pomeni za prihodke, in ta izpad pridobili drugje, da ne bomo čisto finančno obubožali," smo izvedeli v eni od knjižnic pri vodji knjižnične izposoje, ki pa uradnih izjav ni želela dajati.

 

Pocenitev opominov

V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) je bilo za prvi opomin še nedavno treba odšteti 3,50 evra, tretji pa je stal astronomskih 15 evrov. Poleg tega je bilo treba plačati še zamudnino za knjige. Od 2. aprila pa stane prvi opomin le še 40 centov, tretji pa 1,80 evra (znesek vključuje stroške vseh treh opominov). V večini knjižnic, kjer cen opominov še niso spreminjali, prvi opomin stane okoli dva evra, tretji pa tudi do osem evrov.

Obvestili vse knjižnice

"Nepravilnost pri ceni opominov smo ugotovili sami in to že uredili," pravi direktorica MKL Jelka Gazvoda. Pravi, da so na spomladanskem sestanku združenja knjižnic tudi drugim knjižnicam "predstavili problem", da cena opomina po zakonu ne sme presegati stroškov tiskanja in pošiljanja opomina.

Sicer pa v MKL trdijo, da podatka, koliko prihodkov jim prinesejo opomini, nimajo. Lani so jih izdali 98.208 (od tega 84.607 prvih). Skupaj z zamudninami pa jim to prinese slabega pol milijona evrov.

Zanimivo je, da so v MKL istočasno z znižanjem cen opominov dvignili cene zamudnin, in sicer za kar 25 odstotkov (z 20 na 25 centov). To so storili, čeprav naj bi, kot trdi direktorica, opomini predstavljali "manjši del prihodkov, zamudnine pa so bistveno izdatnejše".

Poračun za nazaj

Ta hip v MKL še ne vedo, ali bodo uporabnikom denar zaradi preveč zaračunanih opominov vračali ali ne. Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa, da cena opomina ne sme presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja tega, hkrati pa ne višine zamudnih obresti, velja od leta 2003, odgovarjajo na tržnem inšpektoratu, ki ga vodi Andrejka Grlić. Dodajajo, da za nadzor preveč zaračunanih opominov, ki "predstavljajo neupravičeno pridobitev", ni pristojen noben inšpektorat. Zaradi splošnega petletnega zastaralnega roka pa bi lahko potrošnik terjal vračilo preveč plačanih zneskov opominov le prek sodišča, a le za zadnjih pet let in ne do leta 2003.

Na združenju knjižnic pa imajo nasprotno pravno mnenje, in sicer "da knjižnice s svojimi splošnimi pogoji poslovanja in veljavnimi ceniki ne kršijo 2. odstavka 27. člena zakona o varstvu potrošnikov. V primeru knjižnice se opomini namreč ne nanašajo na plačilo, temveč na vrnitev izposojenega gradiva."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.