Prvi krovni skladi bodo začeli delovati z začetkom novega leta, v družbah pa kljub nižjim stroškom večjih prehodov ne pričakujejo.
Strah, da bi kakšen podsklad krovnega sklada propadel (se pripojil k drugemu), ker bi vsi
vlagatelji svoja sredstva prenesli v drugega, je odveč. Tako menijo poznavalci, ki masovnih
prestopov med podskladi ob uvedbi krovnih skladov ne pričakujejo. Prvi bodo začeli delovati že z
začetkom prihodnjega leta, so potrdili v nekaterih družbah.
|
Na prehode bodo tako kot do zdaj verjetno najbolj vplivale prejšnje donosnosti vzajemnih skladov oziroma podskladov - s tem si slabša naložbeni rezultat. Robert Kleindienst, NLB Skladi |
|
Do konca novembra je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdala prvih pet dovoljenj za oblikovanje krovnih skladov, medtem ko nekateri na soglasje še vedno čakajo. Na čakalni listi sta tudi KBM Infond in Ilirika, medtem ko so denimo NLB in KD Skladi ter Publikum soglasje že pridobili. “Krovni sklad bomo uvedli s 1. januarjem prihodnje leto,” je povedal predsednik uprave NLB Skladov Robert Kleindienst. Dodaja, da bo pod okriljem enega krovnega sklada združenih 13 podskladov.
Pomen za vlagatelja
Prehajanje med podskladi krovnega sklada bo z davčnega vidika ugodnejše, pravijo v KD Skladih. Če pogledamo primer, to pomeni, da vam ob prehodu v drugi podsklad ne bo treba plačati davka na dobiček, temveč šele ob prenosu denarja na transakcijski račun vlagatelja. Nižje pa bodo tudi provizije ob prehajanjih med podskladi. Če boste v prvem skladu ustvarili tisoč evrov dobička, prešli v drugi podsklad in ustvarili tisoč evrov izgube, vam ne bo treba plačati davka. Če pa bi to storili danes, bi morali plačati davek na tisoč evrov dobička že ob izstopu iz prvega sklada.
